Najlepša hvala.

Spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci.

Želel bi vas seznaniti z izhodiščih za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve 17. aprila 2018 v Luksemburgu.

Svet za splošne zadeve bo obravnaval predlog spremembe akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta. Predlog je bila pripravljen na pobudo Evropskega parlamenta z namenom, da se oblikuje enotni postopek, ki bi, bodisi veljal na celotnem ozemlju Evropske unije ali pa bi temeljil na skupnih načelih za vse države članice Evropske unije. Po dveh letih pogajanj, je bil v Svetu dosežen načelni dogovor o posameznih določbah, še vedno pa ostaja odprto vprašanje o enem členu, to je o členu 3, če se ne motim, ja, o obveznem pragu za razdelitev sedežev. Za ta člen ena od držav še ni umaknila pridržka.

Predlog sprememb akta bi moral biti sprejet v najkrajšem možnem času, da bi lahko začel veljati že za volitve, ki bodo predvidoma 2019 leta, evropske volitve.

Republika Slovenija je do zdaj vseskozi podpirala prizadevanja predsedstev za iskanje kompromisa in pravočasno dosego dogovora glede reforme evropske volilne zakonodaje. Večina predlaganih določb ne prinaša bistvenega odstopanja od veljavne ureditve volitev slovenskih poslancev v Evropski parlament. In zato se strinjamo s predlogom sklepa.

Naslednja točka na dnevnem redu zasedanja bo ponovna razprava o trenutnem stanju na področju pravne države na Poljskem, v povezavi s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o Evropski uniji, katerega cilj je zagotoviti spoštovanje skupnih vrednot Evropske unije, med katerimi je tudi pravna država.

Stališče Slovenije je, da moramo v sami Evropski uniji ohraniti sprejet načela in vrednote, med katerimi je tudi načelo pravne države. V tem smislu Slovenija podpira aktivnosti Evropske komisije, ki v primeru Poljske opozarja, da obstaja jasno tveganje resne kršitve pravne države. Slovenija v razpravi poudarja, da moramo znotraj Evropske unije sprejete standarde ohraniti, tako zaradi nas samih, kot tudi zaradi držav, ki se šele pripravljajo na članstvo v Evropski uniji.

Delimo zaskrbljenost glede določenih vprašanj, ki jih v zvezi z reformo pravosodja na Poljskem izpostavlja komisija. To so predvsem, kot veste postopki imenovanja in upokojitve sodnikov, stanja v zvezi z Ustavnim sodiščem in sestavo Sodnega sveta. Še vedno upamo, da bo dialog Poljske z Evropsko komisijo, zadnji je bil obisk komisarja Timmermansa na Poljskem, prinesel pozitivne rezultate. Poljska je sporočila sicer, da je, pripravila je belo knjigo, in sporočila, da je skupina poslancev v poljskem sejmu, to je parlamentu, konec marca vložila predloge sprememb dveh zakonov, to je Zakona o ustavnem sodišču in Zakona o splošnih sodiščih. Če bodo spremembe sprejete, bo na ta način upoštevala del očitkov Evropske komisije. Timmermans pa je sporočil po svojem obisku, da dialog ostaja odprt tudi naprej s Poljsko glede reforme pravosodja.

Pod točko razno bo Evropska komisija poročala, kot sem že dejal prej na razpravi o zasedanju Sveta za zunanje zadeve, poročala o širitvenem svežnju, saj bo zasedanje Sveta za splošne zadeve potekalo ravno na dan, ko pričakujemo objavo rednih letnih poročil o napredku posameznih držav, pri približevanju Evropske unije. Poleg pregleda stanja se pričakujejo priporočila Evropske komisije, v primeru če katera izmed kandidat izpolnjuje pogoje za začetek pogajalske procesa. Tovrstno priporočilo pričakujejo v Makedoniji in Albaniji.

Slovenija bo v razpravi pozdravila objavo širitvenih poročil v primeru pozitivnih poročil za začetek pogajanj Albanije in Makedonije pa bo izpostavila podporo in pričakovanje, da bi se pogajanja začela še letos oziroma da se priporočilo odrazi že v junijskih sklepih Evropskega sveta.

Bolj konkretna razprava bo predvidoma opravljana na junijskem zasedanju sveta za splošne zadeve, ko se predvideva tudi sprejem svetov Evropskega sveta o navedeni temi.

S tem bi zaključil. Zahvaljujem se za pozornost in seveda sem pripravljen odgovarjati tudi na nadaljnja vprašanja.