Dober dan vsem skupaj.
Moje ime je Ilija Dimitrievski, sem podpredsednik sveta pri Vladi.
Minister za kulturo je povzel sklep, jaz bom pa prebral to, kar je bilo sklenjeno na našem svetu 22. 3. 2018.
V prvotni zasnovi sklepa je bilo samo, da se seznanimo s sklepom, vendar mi, predstavniki narodov nekdanje skupne države in drugi del sveta se s takim seznanitvenim sklepom nismo strinjali in smo ga poskušali dopolniti in v tem smislu je ta dopolnitev zapisana tudi v zapisniku.
Prvič, svet se je seznanil s stališči in predlogi narodnih skupnosti v zvezi s predlogom zakona. Svet predlaga, da predlagatelj v čim večji meri upošteva stališča narodnih skupnosti in jih vključi v nadaljnje postopke. Svet ugotavlja, da vsi predstavniki narodnih skupnosti v svetu podpirajo predlog zakona in v principu soglašajo z rešitvami, ki so podane. To je v predlogu zapisnika zapisano, jasno, zapisnik bo sprejet na naslednji seji, ko bo organizirana, vendar mi imamo prakso, da na naslednji seji, ko bo organizirana, vendar mi imamo prakso, da sproti (rok imamo do 24. aprila) potrdimo ta zapisnik in na ta način ga overovimo.
Začel sem pri koncu, nekaj pa bi še dodal. To je, da smo imeli v vmesnem času, 11. aprila, predstavnika Human Rights Office (?), komisarja za človekove pravice pri Združenih narodih, Fernanda de Varennesa in ta je bil devet dni v Sloveniji, eno popoldne si je vzel tudi za nas in opravil pogovore. Na tistem pogovoru smo mu predstavili celotno problematiko od obdobja pred nastankom slovenske države, kako so se zadeve vrtele, in vseh tistih vmesnih korakov do naše samoorganizacije, organizacije zveze zvez, potem pogovori zadnjih petnajst let s praktično vsemi strankami, ki so bile v parlamentu, okrog ustavnega priznavanja teh narodnih skupnosti in potem skozi zakone tudi razreševanje te problematike. Seznanili smo ga tudi s predlogom obstoječega zakona in tisti, ki ste prebirali časopise, ste lahko prebrali, da, ko je slišal za pripombe predvsem desne opozicije, da ne podpira ta zakon, je rekel, da je treba vedeti, da ne govorimo o nikakršnih privilegijih za te manjšine, ampak o človekovih pravicah, ki pripadajo vsem. Mislim, da gre dejansko v tem primeru za to, ker od tiste prvotne zamisli, od katere mi še nismo odstopili, o ustavnem priznanju, samo o tem potem, ko enkrat pride na vrsto in tukaj je tudi v tem zapisniku, ki sem ga prej citiral, zapisan sklep, vendar menimo, da je ta predlog zakona korak v tej smeri. Torej, da razreši nekatera osnovna vprašanja, o ostalih pogojih pa potem, ko bo čas za to.
Hvala lepa.