Hvala za besedo, predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Torej Vlada predlaga, da se Zakon o varstvu osebnih podatkov obravnava po nujnem postopku v skladu s 143. členom Poslovnika Državnega zbora in sicer zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, ki bi nastale v primeru, če zakon ne bi bil sprejet.

Na najprej pojasnim v zvezi z opravljanjem tekočim poslom Vlade. Tu v skladu z mnenjem službe vlade zakonodaje, ki je bilo dano 15. 3. 2018 gre v tem primeru za potrebno prilagoditev zakonodaje s pravom Evropske unije in pa tudi kontinuirano delovanje države. V zakonu gre predvsem za izvedbene in povezovalne, je predvsem izvedbene in povezovalne narave, je pa bil tudi sam nujni postopek, ki je trenutno pred nami in predlagan potrjen na vladnem odboru že 13. marca 2018 pomeni pred časom, ko je nastalo stanje za opravljanje tekočih poslov Vlade.

Zakaj smo prišli v to situacijo? Pravna ureditev oziroma bistvene vsebine politik na ravni Evropske unije glede varovanja osebnih podatkov so nastale leta 2016 s sprejemom splošne uredbe in z njo povezane direktive. Približno leto in pol se je na ravni Evropske unije iskalo neki enotni pristop kako naj se implementira v nacionalno zakonodajo vse te vsebine, ki so povezane z razvojem na tem področju, vendar v letu in pol do tega enotnega pristopa ni prišlo in so se zato države članice lotile, potem same tega urejanja. Naj povem, da je večina evropskih držav v podobni situaciji kot Republika Slovenija. Namreč rok za implementacijo je 25. 5. 2018. Do sedaj so uspele sprejeti zakonodajo tri države, medtem ko ostale sprejemajo prav tako po nujnem postopku.

Če preidem na, o čem so te škodljive posledice, ki bi nastale za delovanje naše države. Naj konkretno, torej, povem, tako na področju za same upravljavce zbirk osebnih podatkov kot za tiste, ki jih obdelujejo, pa tudi za primer čezmejnega posredovanja podatkov, ni dovolj jasne pravne podlage v obstoječi zakonodaji, ki je bila sprejeta leta 2004, in pa s spremembami, ki so bile sprejete. Prav tako ni dovolj jasne pravne podlage za izvajanje inšpekcijskega nadzora in pa na področju prekrškovnega kaznovanja, kjer so v sami uredbi določene izjemno visoke kazni. Govorimo tudi o milijonskih kaznih v primeru nespoštovanja prava, tako kot je določeno.

Torej, drug tak primer, ne samo na področju upravljanja in pa obdelave ali pa posredovanja, je pa tudi popolnoma nov sistem, ki se uvaja, in sicer je potrebno uvesti pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, prej zavarovanje podatkov, tako v javnem sektorju kot tudi v zasebnem sektorju. Ker je ta rok 25. 5. izjemno kratek, so v zakonu predvidene prehodne določbe, torej prehodni sistem, ki bo omogočil, da se lahko pravočasno in pravilno prilagodimo in so na ta način določene izjeme, tako glede časovne kot tudi izobrazbene in pa usposobljene komponente, predvsem pa je pomemben ta segment tudi iz vidika stroškov.

Škodljive posledice bi nastale tudi zaradi sistema kaznovanja oziroma glob, ki so določene v primeru, če bi neposredno veljale. Namreč, z zakonom se določa začasno izključenost kaznivosti v naši nacionalni zakonodaji, kajti uredba omogoča, da lahko nacionalne države določijo tudi kriterije kaznovanja, tako da je to v ZVOP-u določeno z možnostjo opomina, v določenem času pa tudi nekaznovanja. Škodljive posledice bi nastale tudi neposredno za ljudi. V primeru seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ne bi bilo dovolj jasne pravne podlage, kaj se sme zaračunati in česa se ne sme zaračunati. Torej, ključno je, da bi s sprejetjem tega zakona zagotovili tisto potrebno pravno varnost, ki jo pravo mora zagotoviti.

Naj povem, da je Ministrstvo za pravosodje pričelo s postopkom priprave tega zakona in ga tudi dalo v javno obravnavo 3. 10. 2017 v prvem krogu, drugi krog pa je bil 23. 1. 2018. V javni razpravi so bile upoštevane pripombe predvsem iz prakse, iz gospodarstva in pa tudi pripombe občine, ki se nanašajo pretežno na uvajanje novega sistema pooblaščenih oseb za zavarovanje osebnih podatkov. Prav tako je bilo tudi strokovno in medresorsko usklajevanje od 23. januarja letos do 10. 2. Bile so sprejete pripombe, in sicer bistvene, ki jih je podalo Vrhovno sodišče in pa Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije. Podrobno se je usklajevalo tudi z Ministrstvom za šolstvo, MNZ, MJU, MZ in MF, delno pa tudi z MGRT in MZZ-jem. Predvsem je šlo tudi za vprašanje povezovanja zbirk. Vemo, da je to vprašanje občutljivo, 112. člen in je usklajen z MJU-jem, Ministrstvom za zdravstvo in MF-jem. Naj pa povem, da je imela informacijska pooblaščenka pripombe na ta člen in jih bo v postopku verjetno še podala. Zelo aktivno je sodelovala Služba Vlade za zakonodajo pri vseh teh pripombah in nam tudi pomagala in je bila v določeni meri tudi korektiv. Informacijska pooblaščenka je tudi sodelovala. Nismo upoštevali pripomb glede institutov povezovanja ter glede poglavja o objavah sodnih odločb in tudi ne glede izjem nadzora s področja javne varnosti in varnosti države. Zakon je usklajen z varuhinjo človekovih pravic. Podprli so in smo usklajeni tudi z Gospodarsko zbornico Republike Slovenije in pa tudi s Trgovinsko zbornico. Naj pa povem, da smo dobili pripombe KPK in zakon ni bil poslan. Sklicujejo se na 12. člen zakona, ki ureja njihove pristojnosti. Mnenja smo, da obligacije neposredno ni v samem zakonu, ampak da lahko pripombe dajo v času javne razprave, bo pa njihova pripomba, ki je bila podana, tudi v nadaljevanju, se pravi, če bo potrebno, tudi ustrezno amandmirana. Predsednik, jaz bi toliko v tem trenutku. Če bo potrebna še kakšna vsebinska in strokovna razlaga, je gospod Pavlin iz Ministrstva za pravosodje, in če boste dovolili, bo lahko tudi on odgovarjal na vprašanja.

Hvala.