Ja, lep pozdrav, jaz sem Franc Stanovnik iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, direktor Direktorata za notranji trg. Moram opravičiti državnega sekretarja, ki se je pač nekje, na enem drugem sestanku pa ne more priti pravočasno.

Kar se tiče rokodelstva moram poudariti, da se na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo seveda močno zavedamo pomena tega segmenta za malo gospodarstvo, predvsem vidik ohranjanja in spodbujanja tega segmenta in zato moram reči, da smo v zadnjem obdobju zelo intenzivno sodelovali prav na vprašanju, ki ga danes tukaj obravnavamo z recimo dvema poslankama, z gospo Novakovo in pa gospo Šerganovo in pa z tudi drugimi akterji na tem problemu. Vendar moram kljub vsemu reči, da je naše osnovno stališče zaradi razlogov, ki jih bom potem navedel v nadaljevanju še vedno, da smo skeptični do samostojnega zakona za to področje, za rokodelstvo, iz razloga, ker je to področje, ki močno, močno posega na številna področja in številne segmente v državi in bi bilo sila težko pripraviti nek zakon, ki bi pač v enem zakonskem predlogu, z eno zakonsko rešitvijo posegal na vsa ta področja. Jaz moram reči, da smo v pogovorih, ki smo jih opravljali oziroma v neprestanih stikih, ki jih imamo z rokodelci oziroma z obrtno zbornico zaznali predvsem tri področja, ki so temeljna v tem trenutku za to dejavnost, ki so tudi največji problem za nemoteno izvajanje te dejavnosti, namreč gre za pomanjkanje davčnih ugodnosti za rokodelske storitve, ker so njihovi vzvodi nesnovna kulturna dediščina, nimajo posebnega statusa in znižanega davka kot umetniki in to recimo je področje, ki je v pristojnosti Ministrstva za finance. Potem imamo neustrezno pokojninsko zakonodajo za rokodelce, to gre predvsem za možnost upravljanja dejavnosti tudi v pokoju, kar je recimo v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Potem je tretji problem, ki smo ga zaznali, ki nam ga rokodelci tudi predstavljajo, je poseben status za rokodelce, statusna oblika po ZGD za njih ni primerna, želeli bi pač neke subvencionirane prispevke za socialno zavarovanje kot recimo kulturni delavci kar je v nadaljevanju pristojnost Ministrstva za kulturo, zakaj jaz to poudarjam? Povem samo, hočem poudariti samo to, da je problematika res pereča in široka in bi jo bilo težko urediti v enem zakonu, ker posega zelo, zelo na široko. Mi smo prejeli v vmesnem času tudi že omenjeni zakon, osnutek Zakona o ohranjanju rokodelstva, po preučitvi smo ugotovili, da zakon prinaša predvsem osnovni dve rešitvi, nekaj v zvezi s certificiranjem rokodelskih proizvodov in pa regulacijo usposabljanja rokodelstva, rokodelcev. Zdaj kar se tiče certificiranja, mi ugotavljamo, da se certificiranja rokodelskih izdelkov že zdaj izvaja na podlagi obrtnega zakona in pač osnutek zakona ni prinašal nič novega v tem smislu, potem je pa še regulacija, ki je pa iz vidika Ministrstva za gospodarski razvoj, ki je med drugim pristojno tudi za deregulacijo storitev dejavnosti in poklicev nesprejemljiva, ker stališče Ministrstva je, da je regulacija usposabljanja s strani države smiselna in potrebna v tistih primerih, ki se vežejo na varovanje zdravja, življenja, premoženja in pa opravljanja varstva okolja. Zato, iz tega razloga ministrstvo zakona tudi ni moglo podpreti. Ker kot že rečeno, predlog zakona izpostavlja neke nove težave kot smo jih mi sami zaznali v pogovoru z rokodelci. No in iz tega razloga je prišel tudi ta dogovor in smo, kjer so organi skupno pristopili k zavezi za rokodelstvo, kjer smo pač tudi mi aktivno sodelovali. Prav tako smo predlagali, da bi se pač v nekem gradivu bolj splošno, bilo bolj splošno sklicevanje na spremembo zakonodaje, saj večina izpostavljene problematike obravnavajo področni zakoni in kot sem že rekel bi bilo to težko reševati v enem samem zakonu. Mi smo tudi predlagali Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo namreč že podali predlog za ustanovitev medresorske delovne skupine, kar je bilo že omenjeno, ki bi ali pa, ki bo celovito obravnavala to problematiko in bi vnaprej preverila v kakšni meri že obstoječo ureditev omogoča reševanje te problematike in morebiti v nadaljevanju predlagala nove prihodnje ukrepe v področnih zakonih. Iz tega zornega kota jaz kot predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo lahko rečem, da močno podpiramo prizadevanja za ureditev tega področja, vendar v smislu gradiva, ki smo ga prejeli bom rekel, da se strinjamo z prvim predlaganim sklepom, težko bi pa v tem smislu zaradi razprave, ki sem jo imel prej, podprli drugi in tretji predlagan sklep.

Hvala lepa.