Hvala lepa za besedo.

Na Ministrstvu za kulturo pozdravljamo podporo poslancev o ohranjanju rokodelske kulturne dediščine in se zavedamo pomena, ki ga ima rokodelska dejavnost za ohranjanje slovenske kulturne dediščine kot celote. No glede na to, da smo v evropskem letu kulturne dediščine, morda nekaj podatkov o nesnovni kulturni dediščini v Sloveniji. V Sloveniji smo ratificirali Unescovo konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine in v svoj pravni red prenesli z Zakonom o varstvu kulturne dediščine v letu 2008. Nesnovna dediščina je najmlajša, vendar ne najmanj pomembna kategorija kulturne dediščine in v bistvu smo morali sistem njenega varstva vzpostaviti povsem od začetka. Do danes smo vzpostavili javno službo varstva nesnovne kulturne dediščine, ki jo opravlja Slovenski etnografski muzej kot koordinator in ta nudi strokovno pomoč tudi različnim rokodelcem pri ohranjanju te dediščine in njenem prenosu iz roda v rod. Zasnovani tekoče vzdrževani register nesnovne dediščine v katerega je trenutno vpisanih 61 enot in 173 nosilcev, od tega, če zdaj gremo na dediščino, ki je povezana z rokodelskimi in obrtniškimi znanji je v registru 23 takih enot in 81 nosilcev, se pravi kar precejšen delež vseh vpisanih enot. Imamo vzpostavljen tudi sistem razglašanja nesnovne dediščine za kulturni spomenik, trenutno je razglašenih 10, od tega so 3 povezane z rokodelskimi in obrtniškimi znanji, se pravi izdelovanje ljubenskih potic, klekljanje idrijske čipke in klekljanje slovenske čipke. V letu 2017 smo dodali tudi nominacijo za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva za klekljanje čipk, dejansko pa je v bistvu so rokodelska znanja tudi del enote dediščine obhodov kurentov, to izdelovanje kurentij, ki smo jih lani uspeli vpisati na Unesco. Da se zavedamo pomena rokodelske dediščine in nujnosti ureditve tega področja smo zapisali tudi v strategijo kulturne dediščine, ki trenutno še ni sprejeta, kjer je pod stebrom znanje zapisana aktivnost, sprejem zakonodaje o rokodelcih in rokodelskih dejavnost, ki bo obsegal ravni od izobraževanja, urejanja statusov do promocije. No kot smo rekli, leto 2018 je evropsko leto kulturne dediščine in v tem letu še posebej poudarjamo gospodarski in razvojni potencial kulturne dediščine, poleg seveda družbenega, ki ga vsi bolj poznamo od teh. Rokodelska dediščina in rokodelska dejavnost imata velik razvojni in gospodarski potencial, že sama po sebi skoz izdelke domače in umetne obrti dodatno pa tudi kot priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest povezanih z uporabo tradicionalnih znanj in veščin pa tudi kot vir navdiha za sodobno ustvarjalnost oziroma za kulturne in kreativne industrije. So pa izzivi na področju rokodelske dejavnosti večplastni in zato zahtevajo medresorsko sodelovanje in obravnavo. No to kaže tudi seznam ministrstev, ki so sodelovala pri pripravi dokumenta nacionalnega zavezništva za rokodelstvo. Menimo, da je bil v letu 2018 s pripravo tega dokumenta narejen pomemben korak na področju ohranjanja rokodelske dediščine in rokodelstva, Ministrstvo za kulturo je pri tem aktivno sodelovalo in v začetku marca je minister za kulturo ta dokument tudi podpisal. S tem smo se zavezali, da bomo v okviru zavezništva zagotavljali strokovno pomoč za sooblikovanje strategije ohranjanja in razvoja rokodelske dediščine, vrhunske izvajalce rokodelske dejavnosti pa bomo uvrstili v razvid samozaposlenih, kar je v bistvu že zdaj tudi mogoče. Seveda smo pa tudi pripravljeni aktivno sodelovati v medresorski skupini za pripravo zakona, ki pa bo celovito uredil problematiko ohranjanja, razvoja, spodbujanja in promocije rokodelske dejavnosti.

Hvala.