Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Še posebej lepo pozdravljam vse vabljene na sejo, ki ste zagotovo najbolj zainteresirani, da se na področju rokodelstva, vendarle nekaj premakne!

Še posebej pa se mi zdi pomembno, da o tej temi spregovorimo letos, ko je leto evropske kulturne dediščine, ki ga je razglasila Evropska komisija pod geslom »naša dediščina, kjer preteklost sreča prihodnost«. Vsi se zavedamo, da je tudi Slovenija zelo bogata s kulturno dediščino tako snovno, nesnovno, naravno tudi digitalno sedaj in da bi bila velika škoda, če bi jo zanemarili, zato je dolžnost nas vseh državljanov, da skrbimo za kulturno dediščino na različnih področjih. Velikokrat so se na mene obrnili rokodelci, s katerimi sem ob različnih priložnostih tudi večkrat sodelovala in so mi predočili različne probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in prenašanju rokodelskih veščin na mlajši rod. Znano je, da so prav rokodelske veščine obrti nudile Slovencem v preteklosti kruh cele družine. Znano je tako suha roba na ribniško kočevskem območju, slamnikarstvo v domžalskem, čipkarstvo, kovaštvo itd…, da ne bom vsega naštevala. Ko se te veščine znanja prenašajo naprej imajo velikokrat rokodelci težave, ker ni nekega formalnega izobraževanja, ki bi, potem bilo potrjeno z nekimi spričevali. Tudi ljudje, ki obvladajo ta znanja jih težko prenašajo naprej, ker pač nimajo neke pedagoške izobrazbe in zaradi tega pogosto naletijo težave na težave. Da ne govorim o tem kako imajo včasih težave z inšpekcijskimi službami, čeprav gre za izdelke, ki nimajo velike vrednosti, ampak kljub temu so pa iz kulturnega vidika izjemno pomembni in pri tem nastanejo težave, ker ljudje ne morejo svojega znanja prenašati na mlajše rodove. Rokodelcev je vedno manj, zato je še kako pomembno, da čim prej ukrepamo in da uredimo položaj rokodelcev in položaj rokodelstva. Naj tudi povem, da je nekaj na tem področju bilo že narejenega, me veseli, da je z nami tudi dr. Janez Bogataj, znan specialist tega področja, ki je pripravil celo Zakon o rokodelstvu, ko pa smo ga želeli spraviti proceduralno v proceduro se je izkazalo, da zakon posega na toliko različnih področjih, da jih je težko vsa pokriti v tem zakonu. Vsi so pa dejali, da je poseben zakon potreben, ampak da morajo različna ministrstva pri tem sodelovati. Tako sem celo koordinirala že neke sestanke, ko so bili strokovnjaki iz različnih ministrstev in pa tudi s konzorcija rokodelskih centrov, vendar na koncu so sami sklenili, da napišejo eno pismo o zavezništvu h kateremu povabijo vse poslanske skupine, ministrstva in drugo zainteresirano javnost z namenom, da bi pa, vendarle v prihodnjem obdobju Vlada naredila korak naprej in pripravila usklajen zakon z različnimi področji. Vemo, da posega na delovnopravno zakonodajo, na kulturno področje, gospodarstvo, povezan je s financami, celo s kmetijskim področjem. Skratka, jaz sem, potem ugotovila, da kot poslanka z omejenimi možnostmi in strokovno pomočjo pač ne morem tega zakona v kratkem času uskladiti, zato sem se odločila, da bom vsaj pripravila to nujno sejo, da se tudi slovenska javnost, politične skupine, poslanci čim bolj seznanimo s to problematiko in se nekako zavežemo, da k temu tudi odgovorno pristopimo in v prihodnjem obdobju, vendarle prihodnja Vlada pripravi takšen zakon, ki bo usklajen z vso zainteresirano javnostjo in ki bo pripomogel k temu, da bo rokodelstvo priznano, da bo status rokodelstva priznan, da se bodo znanja veščine lahko prenašale in nenazadnje tudi obdavčitve, da bodo temu primerne.

Tako je nastalo to pismo, ki ga poznate, nacionalno zavezništvo za rokodelstvo, kjer so opredeljeni tudi ključni cilji - to ste dobili tudi v gradivu, zato tega ne bom ponavljala -, potem se ugotavlja, kar je potrebno za ohranitev, uveljavitev in kakovosten razvoj rokodelstva, ključna sistemska vprašanja navaja v tem pismu, potem kdo so zavezniki, podpisnik od ministrstev do poslanskih skupin, upokojencev in še Obrtno-podjetniške zbornice in še drugih. Torej, širok krog podpornikov, kjer se vsi strinjajo, da gre za pomembno področje in da je to področje potrebno urediti. Ko govorimo o obdavčitvah mene žalosti, da imamo v Sloveniji omejitve, da upokojenci ne morejo v miru uživati svoje pokojnine in še na tem področju dodatno delati, ampak se morajo potem odpovedati delu pokojnine, mi smo sicer že v nekih drugih zakonih želeli to spremeniti pa nismo mogli. In zato je pravzaprav nerazumljivo ob tako slabih pokojninah, če tako rečem, da tukaj postavljamo neke omejitve in še druge omejitve so. Pa sem našla ob tej priložnosti tudi en zanimiv članek, Slovensko rokodelstvo izumira, ki ste ga tudi dobili v gradivu in sicer pravi, samo zadnji del bom prebrala. Na Kočevsko-ribniškem območju kjer je zemlja skopa in je nemogoče preživeti le s kmetijstvom se je v zgodovino zapisal nemški cesar Friderik tretji, ki je leta 1492 izdal krošnjarski patent oziroma pravico do trgovanja brez plačila davkov, toda s tem začasnim ukrepom, ki se je skozi stoletja podaljševal so lahko ljudje na tem območju preživeli s kmetovanjem, rokodelstvom in prodajo izdelkov. Rokodelstvo je bilo vse od krošnjarskega patenta temelj obstoja prebivalstva v teh krajih, seveda pa tudi v drugih krajih, saj poznamo klekljarstvo, čipkarstvo in druge obrti, ki so pomagale Slovencem preživeti in tukaj gre za dejavnost, ki zahteva veliko dela, veliko znanja, spretnosti, hkrati pa je tudi slabo plačano, če gledamo te izdelke pa tudi slovenska država je premalo naredila, da bi te izdelke bolj zaščitila in prihaja do nelojalne konkurence, ko se določeni izdelki uvažajo iz dežel kjer je ta roba poceni, če tako rečemo in pa potem je nelojalna konkurenca, ker pač ljudje velikokrat niti ne vidijo na prvi pogled razlike kaj je nekaj res rokodelski izdelek z neko vrednostjo ali pa pripeljan izdelek iz neke države, nek poceni izdelek. Jaz bom tukaj končala oziroma bom še prebrala sklepe, ki sem jih predlagala. Kot neka priporočila seveda za enkrat tudi ne moremo sprejemati nekih obvezujočih sklepov s finančnimi posledicami, ker to ni v proračunu, ampak samo neka priporočila, pa bom prebrala vse tri sklepe. Leto 2018 je evropsko leto kulturne dediščine, tukaj v gradivu je sicer, malo samo redakcijsko bi popravila, tukaj bom naredila piko.

Odbor za kulturo ugotavlja, da je kulturna dediščina izredno dragocena za slovenski narod, zato jo je potrebno ohranjati, obnavljati, znanja in veščine pa tudi vse stransko naprej razvijati in prenašati na mlajše rodove. Jaz upam, da se s tem vsi strinjamo.

Drugič, Odbor za kulturo ugotavlja, da je status rokodelstva in rokodelcev neurejen, zato je potreben poseben sistemski zakon za ureditev tega področja.

In tretjič, Odbor za kulturo predlaga Vladi Republike Slovenije, da čim prej pristopi k pripravi in sprejemu sistemskega Zakona o rokodelstvu, ki bo na enem mestu uredil problematiko rokodelstva v celoti. Seveda, ko sem predlagala to sejo še niso bili vsi roki jasni, ampak ne glede na to, da je torej Vlada opravlja, torej nima več polnih pooblastil, se mi zdi smiselno predlagati tak sklep tudi za prihodnje Vlade kakršnekoli že bodo, da o tem govorimo, da se tudi politične stranke s tem seznanimo in, da tudi poslanci v programih, svojih programih v prihodnosti to predvidimo in predvsem pa to podpiramo. Če pa nečesa ne vemo ali pa ne poznamo, potem tudi nekaj težko podpiramo, zato se mi zdi vredno, da danes o tem spregovorimo in, da se potem tudi v naslednjem mandatu dejansko pristopi k pripravi sistemskega zakona.

Hvala.