Hvala lepa spoštovani gospod predsednik odbora, članice in člani.

V veselje mi je, da lahko predstavim neke elemente za predstavitev tega zakona, ki je v drugem branju. Veseli nas, torej Vlado, da smo prišli v fazo, ko lahko verjamemo, da bo ta zakon tudi sprejet še v tem sklicu, gre za pomembno tematiko in verjamemo, da je vredna da se obravnava na način kot ste sami predlagali. V uvodu bi želel reči, mi smo že nekajkrat predstavili temeljne elemente, smotre, cilje, načela tega zakona, morda samo nekaj osnovnih predpostavk o kateri bo morda tekla tudi kasneje beseda. Mednarodno razvojno sodelovanje predstavlja pomemben element slovenske, inštrument zunanje politike in je na nek način neka naložba, ki prinaša pozitivne rezultate za Slovenijo v vlogi donatorice, kot seveda tudi njenim partnerskim državam s tistimi s katerimi pač sodelujemo. Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem Slovenija tudi pomembno prispeva k varnosti in stabilnosti v regiji, v bližnji soseščini ter krepi na nek način tudi gospodarstvo v partnerskih državah. Predlog zakona tak kot je v tem trenutku pred nami, skupaj z septembrskim sprejemom resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči, predstavlja del nekega prenovljenega normativnega in strateškega okvirja mednarodnega razvojnega sodelovanja. Torej predstavlja neko temeljno orodje za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči in kot smo že nekajkrat omenili, tudi tukaj v tem odboru nadomešča obstoječi zakon iz leta 2006, ki dejansko ne odgovarja več dejanskim potrebam in pa nekim realnim okoliščinam na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Kot sem rekel torej vzpostavlja nek nov prenovljen normativni okvir, ki bo omogočil izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v skladu z aktualnimi trendi v mednarodni skupnosti, določa cilje in dolgoročno načrtovanje, financiranje in izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja. Po naši oceni bo ta nov zakon vzpostavil sistem, ki bo zagotavljal transparentno in smotrno izvajanje, ko govorimo o izvajanju razvojnega sodelovanja verjamemo, da bo to pomenilo tudi transparentno in smotrno uporabo sredstev. S čimer bo in to je ena od predpostavk tega zakona, Slovenija ustrezneje in bolj učinkovito lahko izvajala tudi svoj del odgovornosti pri uresničevanju 2030, ki smo jo sprejeli leta 2016 in Slovenija je bila ena od aktivnejših članic tega medvladnega procesa. V zvezi z izpolnjevanjem naših mednarodnih zavez želimo opozoriti na sklep Evropske unije v skladu z katerim morajo države, ki so postale članice skupnosti po letu 2002, Slovenija je pristopila Evropski uniji 1. maja 2004, si prizadevati za povečanje uradne razvojne pomoči na 0,33 % bruto družbenega proizvoda in ta časovnica je povezana in vezana na leto 2030. Da bi se postopoma približevali temu deležu je torej potrebno, prvič, da sprejmemo ta zakon, na drugi strani pa seveda je zelo pomembna tudi vaša podpora oziroma podpora Državnega zbora kot zakonodajalca, ki sprejema proračune Republike Slovenije, da seveda z naklonjenostjo pravzaprav obravnava to zavezo, ki jo je Slovenija dala kot članica Evropske unije. Predlog zakona ustvarja podlago za napredek in razvoj na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, vključno s krepitvijo partnerstva in vlogo gospodarstva. Mednarodno razvojno sodelovanje v našem skupnem nacionalnem interesu in še enkrat želim poudariti, temeljni princip in to je, da je razvojno sodelovanje pomemben vzvod, instrument zunanje politike brez katerega se pravzaprav neke aktivne, proaktivne vloge pravzaprav ne moremo predstavljati.

Morda samo dve, tri besede še o tem kaj ta zakon prinaša, katere so te novitete tega zakona, kaj prinaša nov zakon? Ta uvaja pojem mednarodne humanitarne pomoči in ji določa lastne cilje, zakon iz leta 2006 ne govori o humanitarni pomoči. Nov zakon uvaja okvirni program, ki omogoča prilagodljivo in pregledno načrtovanje sredstev za večletno obdobje, ki je usklajeno na nacionalni ravni, nam se zdi pomembno, da ta nov zakon na nek način omogoča sodelovanje zasebnega sektorja, javno zasebno partnerstvo postaja ključ, ko gre za vprašanje sofinanciranja temeljnih projektov na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, uvaja pravno podlago za sklepanje večletnih strateških partnerstev med proračunskimi porabniki, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in izbranimi partnerji. Nam se zdi pomembno tudi to, da ta nov zakon omogoča sodelovanje z drugimi donatorji, torej donatorji se lahko povezujejo v partnerskih državah in tukaj je nekaj dobrih praks že v tem trenutku in se s tem ustvarja neka pravna podlaga za skupno deljenje in financiranje programov, projektov in tako naprej. Ta nov zakon tudi ureja sistem sodelovanja z ustanovami in zavodi, ki jih je na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja ustanovila Slovenija, mi smo vsaj dva taka, tri takšne ustanove ustanovili, ki so aktivni v procesu izvajanja politike mednarodnega razvojnega sodelovanja. Nov zakon prinaša možnost sklepanja večstranskih pogodb za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja, uvaja tudi področje vrednotenja, ki je v predhodnem zakonu izostalo, ta zakon gradi na dosedanjih izkušnjah, tudi tistih pozitivnih izkušnjah zakona iz leta 2006. Moram reči, da smo pri nastanku besedila zakona tesno sodelovali z nevladnimi organizacijami in drugimi izvajalci mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, posebno vlogo in, da tako rečem kontakte smo vzpostavili z tem svetom za mednarodno razvojno sodelovanje, ki je pomembno prispeval k koncipiranju in artikuliral nekaj ključnih postavk tega novega zakona. Uveljavitev tega zakona po naši oceni ne bo imela finančnih posledic, kar se mi zdi pomemben element, upravljanje administrativnih, upravnih in drugih postopkov v okviru izvajanja zakona ne bo terjalo dodatnih kadrovskih ali drugih zmogljivosti, saj te obveznosti državnih organov in tudi drugih deležnikov v predlogu zakona se ne razlikuje znatno od tistih, ki pa jih že v tem trenutku izvajamo in izhajajo iz veljavnega pravnega okvirja, ki je predlog, ki ga predlog zakona na nek način nadomešča. Državni organi in drugi javni organi bodo svoje pristojnosti izvrševali v obstoječih kadrovskih in pa finančnih okvirjih. Da zaključim, nov zakon, predlog zakona ima pet ključnih ciljev, to pa so bolj učinkovito izvajanje pristojnosti, večjo optimizacijo poslovanja, pridobivanje zasebnih finančnih virov, večja prilagodljivost pri opravljanju dela in ne nazadnje večja transparentnost kar se nam zdi še posebej pomembno. Temeljna načela o katerih govorimo in iz katerih izhajamo pa so seveda načelo učinkovitega upravljanja svojih pristojnosti, načelo preglednosti, načelo krepitve sodelovanja, načelo notranjega in zunanjega nadzora poslovanja, temeljno načelo razvojnega sodelovanja in pa ne nazadnje načelo humanitarne pomoči.

Toliko morda za ta uvod, mi smo prejeli, seznanjeni z stališči Zakonodajno-pravne službe, poznamo tudi seznanjeni smo z predlogi teh koalicijskih strank glede amandmajev in v kolikor je potrebno lahko kasneje to komentiram, vsekakor pa te amandmaje sprejemamo, enako seveda smo z naklonjenostjo obravnavali tudi vsa tista stališča, ki jih je podala tale Zakonodajno-pravna služba in z njimi v celoti soglašamo. Pravim, če bi bilo potrebno pri vsakem členu oziroma, ki ga želite dopolniti, podati naše mnenje pa sem to pripravljen seveda storiti, naj opozorim tudi to, da smo pisno odgovorili na vse te pripombe in smo pravzaprav zelo blizu tega, da to zadevo korektno in dobro izpeljemo.

Hvala lepa gospod predsednik.