Govor

Tomaž Horvat

Hvala lepa za besedo.

Komisija Državnega sveta je predlog zakona obravnavala in ga tudi podprla.

Komisija predlog zakona ocenjuje kot smiselnega in kot enega od dodatnih mehanizmov za doseganje enakopravnosti spolov v javni sferi na lokalnem nivoju.

Zaveda se, da je v delovnih oziroma strokovnih krogih zagotavljanje zastopanosti obeh spolov dobro, tako z vidika boljšega vzdušja na delovnem mestu, kot produktivnosti in strokovnega razvoja.

Komisija ugotavlja, v marsikateri stroki med zaposlenimi na operativni ravni prevladujejo ženske. Medtem ko vodstvene položaje pa v večini zasedajo moški. Ker je znano, da se ženske za prevzem vodstvenih položajev na splošno težje odločajo, bi bilo po mnenju komisije treba najti načine kako jih spodbuditi k takšnim odločitvam. V komisiji vidijo rešitev predvsem v spremembi načina razmišljanja celotne družbe, pri čemer k ozaveščanju o pomenu enakosti spolov lahko do določene mere pripomore tudi uvedba kvot, kot so pokazali dobri zgledi skandinavskih držav.

Komisija je razpravljala tudi o specifičnem segmentu neenakosti žensk in moških, o plačilu za opravljeno delo. Aktualne analize kažejo, da se v Sloveniji te razlike izrazito povečujejo. Predvsem je zaskrbljujoče, da do navedenih razlik prihaja tudi v javni upravi, ker ima država vendarle možnosti, da bi takšne razlike drastično zmanjšala oziroma izničila.

Komisija predlaga, da se na podlagi pozitivne diskriminacije na ravni zakonodaje poskrbi za zaščito posameznega spola tudi v primerih, ko splošne določbe glede kvot ne zadostujejo za rešitev težav. Na primer, pri zaposlovanju v povezavi z nosečnostjo ali po vrnitvi s porodniškega dopusta.

Komisija ugotavlja, da navkljub na videz nepotrebnemu formalizmu sistem kvot očitno daje določene pozitivne rezultate. Na primer, pri volitvah v Državni zbor. Posledično je po njenem mnenju smiselno podoben pristop prenesti tudi v druge sfere delovanja države.

Kot že rečeno na začetku, komisija predlog zakona podpira.

Hvala.