Dr. Katja Vadnal, predstavnica Zveze sožitje, Zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju.

Najprej naj rečem hvala lepa, da je ta zakon pred vami, da je ta zakon pred nami in upamo, da bo ta zakon sprejet, končno, in da bo pravzaprav omogočil razvoj skrbi za naše sinove in hčere z motnjami v duševnem razvoju na način, ki bo v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov, kot je gospa ministrica že povedala v svojem uvodnem nagovoru. Namreč, zakon daje solidno osnovo za udejanjanje 19. člena te konvencije samostojno življenje v skupnosti, za katerega so bili naši sinovi in hčere z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine zaradi pretirano intenzivne in dolgotrajne institucionalizacije prikrajšani. Zelo nas veseli tudi, da je država našla razumevanje tudi za druge skupine invalidov, ki ravno tako niso bili sistemsko obravnavani, za mlade gluho-slepe in seveda za ljudi, ki si kot mladi pridobijo poškodbe glave in nimajo pravic. Drugi dve skupini sta pa seveda bili že v dosedanjem zakonu.

Mi smo pri pripravi zakona ves čas sodelovali, približno… Dolgo časa smo sodelovali, intenzivno smo sodelovali, tako da v tej fazi ne bi imeli nobene pripombe, razen našo željo, prošnjo in pričakovanja, da bo ta zakon končno sprejet in da ne bomo več duševno in telesno prizadeti. Hvala lepa.