Spoštovani predsednik, hvala za besedo.
Dovolite mi, da se najprej zahvalim poslancem in poslankam, ki so omogočili obravnavo teh pomembnih zakonov, namreč Vlada jih je sprejela še pred odstopom predsednika Vlade in je bilo pa od vas odvisno ali se lahko nadaljuje obravnava teh zakonov, tako, da na tem mestu zahvala iz moje strani in verjetno tudi s strani številnih nevladnih organizacij, ki, z katerimi smo skupaj pripravili ta zakon in dejansko ima zelo široko podporo. Zakon o socialnem vključevanju invalidov nadomešča Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983, uresničuje tudi odločbo Ustavnega sodišča in pomembno zaokroža zakonodajo na področju invalidskega varstva s ciljem zagotavljanja neodvisnega življenja invalidov v skupnosti. Poleg Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, Zakona o izenačevanju možnosti invalidov in Zakona o osebni asistenci. Z novim zakonom širimo krog invalidov, ki dobijo pravice po zakonu, poleg oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in najtežje gibalno oviranih oseb se širi tudi na osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, ki jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživetje, širimo na osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in tretja skupina so gluhoslepe osebe. Širitev upravičencev je potrebna zaradi vedno večjega števila oseb z avtističnimi motnjami, ki imajo hudo obliko neprilagojenega vedenja in se kasneje zaradi avtizma tudi ne morejo zaposliti. Poleg tega želimo reševati problematiko mladih ljudi pri katerih pride do hude invalidnosti pred prvo zaposlitvijo in zato ne pridobijo pravice po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Invalidi s statusom po tem zakonu, imajo pravico do nadomestila za invalidnost, ki je v višini seštevka pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, imajo tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Če pogledamo po sedaj veljavni zakonodaji je nadomestilo za invalidnost približno 370 evrov, po novem zakonu je ta višina 485 evrov. Dodatek za tujo nego in pomoč je sicer v dveh višinah, višji dodatek je v tem trenutku znaša 206,03 evra, po novem bo 292,11 evra. Nižji znesek v trem trenutku znaša 103,02 evra, po novem bo znašal 146,06 evra. Poleg bistveno višje socialne varnosti za najbolj ranljive, zakon omogoča prehod v zaposlitev in po prenehanju ponovno izplačilo nadomestila za invalidnost. Če dobijo plačo jim kljub temu pripada nadomestilo do višine neto minimalne plače. Novosti v zakonu je predlog storitev socialnega vključevanja in sicer usposabljanje za samostojno življenje, vseživljenjsko učenje, bivanje s podporo, storitve za starejše invalide. Storitve bodo invalidi plačevali z vrednotnicami, z razvojem storitev socialnega vključevanja bo Slovenija sledila konvenciji o pravicah invalidov, ki jo je leta 206 sprejela organizacija Združenih narodov, naša država pa jo je ratificirala leta 2008. Storitve socialnega vključevanje je potrebno še razviti in preizkusiti v praksi, torej z realnimi ljudmi, to je pomembno, saj rešitev ne bodo pripravljali uradniki v pisarnah kot se to pogosto dogaja. Ministrstvo za delo se trudi, da bi za pilotiranje storitev socialnega vključevanja pridobilo tudi sredstva iz evropskih skladov. Storitve socialnega vključevanja invalidov pomenijo za najtežje invalide možnosti, da bivajo v okolju, ki ga poznajo in, ki pozna njih, pomenijo možnost izbire izvajalca podpornih storitev brez katerih ti invalidi ne morejo živeti sami. Pomenijo možnost staršev ter odraslih otrok, da še naprej hodijo v službo z zavestjo, da je z njihovim otrokom dobro in da je za njih dobro poskrbljeno.
Glede amandmajev predvsem. Amandmaja, ki se nanaša na predlog definicije gluhoslepote, pa bi v nadaljevanju podala pojasnitev, ker namreč smo se veliko ukvarjali in smo želeli slišati vse želje in zahteve, vendar bom v pojasnitvi povedala, da bodo določene težave, ki bodo se nanašale tudi na obstoječe že prejemnike in hkrati ne bodo nudile morda tistega kar je v želji samega predloga amandmaja, ostali amandmaji so predvsem usklajeni z Zakonodajno-pravno službo in gre za nomotehnične zadeve. Toliko za enkrat. Hvala.