Hvala lepa za besedo.
Bom poskušal biti kratek.
Lep pozdrav v imenu eko-socialistične levice. Vi dobro veste, kaj je to, ker ste jo imeli kot predsednik finske vlade v koaliciji.
Zdaj, jaz sem človek, ki rad govori s podatki. Finska z davki in prispevki pobere 44 % BDP-ja, Slovenija 37 %, najmanj Bolgarija 29, povprečje EU je okrog 40 %. Finska je tudi prva znotraj EU po javnih izdatkih, ca 53,6 % (?) BDP-ja, Slovenija je na 43. Zdaj, prvo vprašanje se glasi: zakaj komisija od držav članic, predvsem novih, predvsem tako imenovanega »EU juga«, zahteva nek model konkurenčnosti, ki spodbuja dirko do dna na področju davčnih obremenitev, socialne države in tudi kršenja delavskih standardov? Moram reči, gospod podpredsednik, da me veseli, da ste dobesedno prvi v štirih letih, ki je prišel iz Bruslja, in je omenil delavce v svojem uvodnem nagovoru.
Če gremo naprej – gospodarske sankcije, trgovinske vojne … Ravno zdaj zjutraj sem bral listo kitajskega odgovora na Američane. V Iowi bojo jokali glede soje, ampak dajva se dotakniti nekaj, kar vam je bližje. Vi kot predsednik vlade na Finskem niste podprli sankcij proti Rusiji, ki so povzročile ogromno gospodarsko škodo Evropski uniji, recimo v letu 2015 20 milijard, ca 400 delovnih mest. Skratka, kako kot komisar za delavna mesta in rast gledate na sankcije, ki so še vedno v veljavi?
Ena zadeva, o kateri vas moram vprašati, čeprav vam verjetno ne bo všeč – prepletenost politike in kapitala, vrteča se vrata, lobiranje gospoda Barrosa, s katerim ste se srečali 25. oktobra 2017, »not far from Katainen's office«. In seveda sami ste rekli: »nedemokratičnost Evropske unije«. Kaj bomo storili s tem? Lahko bi bral neko vašo izjavo, kako druge države, »including Finns and Germans who were not inclined to give Greece a penny more.«
Zdaj, če se pa dotaknem še nekaj zadev, ki so tudi meni blizu … Zdaj imamo to afero Cambridge, algoritmi in zakoni. Kako bomo začeli nadzirati algoritme? V Evropi zelo radi govorimo: »Ja, bomo naredili našo Silicijevo dolino.« To je »bš« (?), da ne rečem. Verjetno moramo začeti razmišljati v smeri kot Francija, ki dela lastne iskalnike. Ali bomo razvijali lastne evropske iskalnike in ali bomo razvijali evropsko zakonodajo, v kateri bomo zahtevali od Googla, Facebooka in še koga, da nam razkrije algoritme? In ali bomo sprejeli zakonodajo, v kateri bomo določili neke parametre teh algoritmov, kar bi nujno morali?
Drugič, digitalna ekonomija in obdavčevanje. Kako bomo obdavčevali? Kdaj bomo začeli obdavčevati robote, če se tako izrazim? Neka zgodba ponavadi, a veste… Se vam zahvaljujem za izrečene lepe besede o Slovenije. Mi nismo majhni, mi smo pametni, moramo pa biti še pametnejši, podobno kot vi na Finskem. Neko ključno vprašanje seveda je rast in kako se ta rast vidi v življenju vsakdanjega človeka. Tukaj je nek velik razkorak. Zdaj, neka zgodba, a veste, ideologija start-upov. Pet let preživi eden od desetih start-upov. Dajmo to malo premisliti, pa nehati toliko težiti s to ideologijo start-upov. V Levici seveda nimamo nobenega problema z nekom, ki hoče biti podjeten, imamo pa seveda velike probleme z izkoriščanjem delavstva in določeni ljudje si pač enostavno ne želijo biti podjetni. V veliki meri je Margaret Thatcher uspela in Evropa mora nazaj zgraditi novo infrastrukturo solidarnosti. Kakšen je vaš pogled na to?
In še čisto za konec … Prihajate iz političen profilacije evropskih ljudskih strank, EPP. Bili ste celo podpredsednik njihovega pomladka. Po letih sva tam nekje, vi ste 71-, jaz sem 69-letnik. Oba rada kuhava, sem vas dobro preveril. Zdaj pa nekaj resnega. A veste, EPP je v bistvu politična grupacija, ki je omogočila razrast nestrpnosti v Evropski uniji. Članice EPP-ja so vodilne politične grupacije na Poljskem, tudi gospod Orban je član, ne bom šel do korupcije na področju kohezij, ki jih zganjajo članice EPP-ja. Kljub temu, da sem jaz eko socialist, vi pa ste EPP-jevec, je naša skupna odgovornost, da se to neha. Kako bomo to dosegli? Torej, da se neha ta razrast nestrpnosti, ki ga je omogočilo to politično združenje, ki je še vedno prevladujoče v parlamentu v Bruslju, pa tudi v številnih evropskih državah.
Toliko na kratko. Upam, da bom dobil konkretne odgovore.
Hvala.