Hvala lepa in dobro jutro vsem.

Vedno mi je v veselje, ko lahko obiščem parlamente. Predsednik Juncker je želel aktivirati obiske predstavnikov Evropske komisije v nacionalnih parlamentih. Namreč, naš cilj je okrepiti vlogo parlamentov. Če parlamenti in vlade ne pričakujejo ničesar od Evropske unije v prihodnje, potem se ne more nič zgoditi. Mi smo izvršni organ Evropske unije, ampak samo to, vi pa ste tisti, ki ste lastniki, če smem tako reči, Evropske unije. Tako kot v zasebnem sektorju – če je lastnik len in ne pričakuje nikakršnega donosa na svojo investicijo, potem se s podjetjem ne bo zgodilo nič – podobno velja tudi za države, občine, pa tudi Evropsko unijo kot celoto, zato je aktivno lastništvo po mojem mnenju zelo pomembno. Želimo si ohraniti dobre odnose z nacionalnimi parlamenti, želimo poskrbeti za redno izmenjavo mnenj, prav tako pa želimo ostati pozorni na vprašanja, ki so najbolj pomembna za države članice.

Lepo je, da lahko ponovno obiščem Slovenijo. Naj najprej začnem s tem, da povem, kakšen je moj vtis o Sloveniji. Slovenija je majhna država in sam sem zelo naklonjen majhnim državam, ker tudi sam prihajam iz majhne države, iz zelo majhne države pa prihaja tudi predsednik Juncker. Prav tako je Slovenija tudi trgovinska država. Odprto gospodarstvo, trgovinska država in vse bolj se osredotoča na digitalno panogo, zato mislim, da je v dobrem položaju glede na izzive in priložnosti, ki jih svetovno gospodarstvo ponuja. Dve glavni vprašanji, ki se mi zdita najbolj pomembni v prihodnjih nekaj letih, sta umetna inteligenca in krožno gospodarstvo. Oboje je povezano z digitalizacijo. Umetna inteligenca bo imela v prihodnje zelo velik pomen, zato se mi to zdi pomembna, gonilna sila sprememb, ki jim bomo priča v naslednjih nekaj letih. Ker je Slovenija majhna država, bi rad povedal eno stvar. Ne podcenjujte svoje vplivnosti v družini Evropske unije. Običajno je, da slišimo, da Nemčija in Francija določata, kako se bo razvijala Evropska unija in kaj se bo z njo dogajalo, vendar to ne drži. Preden sem postal član Evropske komisije, sem več let deloval v vladi v svoji domovini, pred tem pa 15 let v parlamentu. Vem, da je vse odvisno od posameznika, od posameznih voditeljev države, kako dejavno je vodstvo, kako dejavni so voditelji, ko gre za Evropo. To je tisto, kar določa vplivnost neke države. Evropska unija ni demokratična, ker daje nesorazmeren vpliv in moč majhnim državam. Poglejte predsednika Junckerja, on zastopa zelo majhno državo, pa kljub temu zastopa komisijo. Zato vam v tem smislu pravim: ne podcenjujte vpliva svoje države, ne podcenjujte vpliva parlamenta vaše države, saj je namreč vse odvisno od interesa, ki ga izkazujete, in od pripravljenosti prispevati k našim skupnim prizadevanjem. Če boste torej imeli občutek lastništva do projekta Evropske unije, če imate predane voditelje, ki so svoj dragoceni čas pripravljeni nameniti za ta projekt, potem mislim, da je država lahko pomembnejša in večja, kot je njena geografska velikost.

Pa še nekaj besed o Evropskem skladu za strateške naložbe … Omenili ste že našo analizo, ki smo jo pozimi opravili za vse države, tudi Slovenijo in, kot ste sami rekli, je to poročilo Sloveniji precej naklonjeno. Po naši oceni so bili ukrepi iz časa krize v glavnem premagani in menimo, da je položaj zdaj boljši, kot je bil pred leti, predvsem zahvaljujoč sprejetim ukrepom. Tudi letos in prihodnje leto se zdi, da bo rast dobra, stroškovna učinkovitost ostaja dobra, vidimo tudi rast zaposlovanja, tudi zasebne naložbe se krepijo, tudi trendi na trgu dela se nenehno izboljšujejo, vidimo pa, da je stopnja zaposlenosti starejših delavcev še vedno nizka. Vidimo tudi, da je bil dosežen napredek pri kar nekaj priporočilih za vašo državo, zlasti finančni pogoji so zdaj bistveno boljši, tudi reševanje slabih posojil poteka dobro. Pozdravljamo tudi strategijo DUTB-ja, seveda pa bi bilo treba doseči še več napredka, predvsem, ko gre za izboljšanje zaposljivosti nizko kvalificiranih in starejših delavcev. Potem so tu še alternativni viri financiranja, na kar se bom še vrnil, ko bom govoril o skladu EFSI. Še vedno je treba zmanjšati upravno breme za podjetja in zagotoviti dobro upravljanje v podjetjih v državni lasti. Omejen napredek pa je bil dosežen na področju dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega varstva in pokojninske reforme. Izzivi Slovenije so podobni kot v mnogih drugih državah. Sam sem recimo imel možnost delati na reformi pokojninskega sistema in vem, da je to zelo ključno vprašanje v vseh državah, dejstvo pa je, da se svet okoli nas spreminja. Slovenija se stara, zato morate svojo družbo podvreči reformam. Reforma pa ni cilj sama po sebi, pač pa je način, da zagotovite in ohranite visoko kakovost življenja. Če vam dam primer svoje domovine Finske: Finska je država, kjer smo imeli leta 2010 prvič več ljudi, ki so se upokojili, kot tistih, ki so vstopili na trg dela. Ta trend se bo še nadaljeval. Vsako leto imamo torej manj delavnega prebivalstva kot leto pred tem in to je velik izziv, zato smo se odločili, da zvišamo upokojitveno starost, saj se je podaljšala tudi življenjska doba, tako da je povsem normalno, da vsi prispevamo več. Vendar pa država potrebuje tudi druge strukturne reforme za to, da bodo lahko na trgu dela sodelovale tudi in zlasti mlade ženske in da bodo lahko tudi starejši delavci ponovno našli zaposlitev, če jo izgubijo. Zelo problematično je namreč, če si star 55 let in izgubiš zaposlitev. Včasih je potem zelo težko dobiti novo. Vendar izbire pravzaprav ni. Če želimo ohraniti socialno državo, če želimo socialne storitve, zdravstvene storitve, če želimo poskrbeti za starejše, invalide, potem moramo poskrbeti za to, da vsi tisti, ki lahko delajo, ostanejo na trgu dela tako dolgo, kot je potrebno. Ampak izhodišče za nadaljnje reforme v Sloveniji je zelo dobro. Sam sem bil nekoč minister za finance in vedno smo rekli: »Nikoli ne zamudi dobre krize, kajti reform ponavadi nikoli ne izvajamo, če ni krize. Če tako nastopi kriza, je bolje, da je ne zamudite, ker je to edini čas, ko ste pripravljeni sprejeti težke odločitve.« Upam, da to za Slovenijo ne drži in da boste tudi v prihodnje še nadaljevali s potrebnimi ukrepi.

Ena od tem, ki se jih je dotaknila komisija, so bili tudi alternativni viri financiranja za Slovenijo. To je za Slovenijo pomembno še zlasti glede na njeno strukturo gospodarstva. Slovenija je sodobna industrijska država, ki proizvaja industrijsko blago, potrošniško blago, in to najboljše kakovosti, to pa pomeni, da mora Slovenija ves čas inovirati ter vlagati v raziskave in razvoj. Prav tako je zelo pomembno, da ohranite duh podjetništva in krepite svoja zagonska podjetja. Bančna posojila pa niso vedno najboljši način financiranja podjetij, zato lahko tudi v vaši državi pomembno vlogo odigra sklad EFSI ali tako imenovani Junckerjev sklad. Do zdaj je vložil 66 milijonov evrov v Sloveniji in pričakujemo, da bo to prineslo za 740 milijonov dodatnega denarja oziroma dodatnih naložb. Tako EFSI zagotavlja jamstva, garancije, pa tudi posojila in zato je učinek vzvoda zelo pomemben. Teh 66 milijonov pa je v bistvu zelo malo, dobili bi lahko bistveno več. Čeprav je sklad EFSI deloval dobro - skupaj je namreč EFSI dal na voljo več kot 60 milijard in pričakujemo, da bomo zaradi tega dobili še ogromno dodatnih naložb –, vseeno obstajajo razlike med državami članicami. Ne moremo reči, da se države med seboj razlikujejo med starimi in novimi članicami. Estonija je bila vedno na prvem mestu ali med prvimi petimi, Bolgarija je na drugem mestu. Vse je odvisno od dejavnosti tako podjetij samih kot tudi države. Podjetniki in predstavniki industrije ne vedo, da ne potrebujejo nobene odobritve javnih organov oziroma države, če želijo dobiti ta sredstva. Tudi javni sektor lahko dostopa do finančnih sredstev iz sklada EFSI, včasih celo skupaj z zasebnim sektorjem. Recimo, Sklad za rizični kapital, ki deluje v Sloveniji, bi lahko začel porabljati sredstva iz sklada EFSI za vaša obetavna zagonska podjetja, ki nujno potrebujejo kapital. Mnogo zagonskih podjetij ne more dobiti bančnih posojil, ker ne morejo dobiti ustreznih zavarovanj. Edini kapital, ki ga imajo, je človeški kapital, banke pa ponavadi vaše glave ne vzamejo za zavarovanje, zato zagonska podjetja potrebujejo vire financiranja in EFSI to lahko zagotovi mladim in v rast usmerjenim podjetjem.

Na tej točki bi končal. Lahko se pogovarjamo o katerikoli temi, ki vas zanima. Morda bi nakazal samo dve področji, na katerih sem zelo intenzivno delal. Prvič, trgovina … Trgovinska politika postaja vse bolj politična in ključna je tudi za vašo državo. Potem krožno gospodarstvo. To je eden od tako imenovanih »mega trendov«. Če želite izraziti svoja stališča glede prihodnosti Evrope ali česarkoli drugega, bomo z veseljem prisluhnili.

Hvala lepa.