Hvala, gospod predsedujoči.

Jaz bom govoril o zadevah v zvezi z vašim vprašanjem številka 3 in vprašanjem številka 5, pa se bom dotaknil še nekaterih stvari, ki so povezane z Natom.

Kar se tiče pristojnosti Državnega zbora v primeru napotitve Slovenske vojske v tujino, določila tega zakona niso v nasprotju z obveznostmi Slovenije po členu 5 Severnoatlantske pogodbe, in sicer zato, ker člen 5 ne obvezuje držav članic, da priskočijo na pomoč napadeni državi članici Nata s svojimi oboroženimi silami. Vsaka država članica je obvezna, da napadeni državi pomaga, toda Nato ni Varšavski pakt, države članice Nata so suverene države, ki odločajo o svoji obrambni politiki in tudi suvereno odločajo o tem, kako, na kakšen način bodo pomagale napadeni državi. Torej, ni nujno, da bi v tem primeru - do zdaj je bilo samo eno aktiviranje tega člena -, ni nujno, da bi v primeru ponovnega aktiviranja bilo treba sploh napotiti Slovensko vojsko v tujino. Pristojnost Državnega zbora, da o tem odloča, mora ostati, kadar gre za tako napotitev Slovenske vojske, ki narekuje ali zelo verjetno bi pripeljala do bojne uporabe Slovenske vojske v tuji državi, tudi če ne bi bila objavljena oziroma razglašena vojna.

Naslednje vprašanje, številka 5. Besedilo vašega vprašanja številka 5 povezuje prehod od naborne k poklicni vojski v Sloveniji s članstvom ali včlanjevanjem Republike Slovenije v Nato. Dejansko te povezave ni bilo. Povsem poklica vojska ni pogoj za članstvo v Natu, ni bil tudi tedaj, ta prehod je bil narejen iz notranjepolitičnih, socialnih in drugih razlogov, tudi demografskih razlogov na predlog dveh strank, SDS in Nove Slovenije. Druge države članice Nata, tudi dve največji evropski članici Nata, Nemčija in Turčija, sta ohranili vojaško obveznost, poleg njiju še Grčija, Danska, Norveška, vojaško obveznost sta vpeljali Estonija in Litva in resno se razmišlja o ponovni vpeljavi neke vrste vojaške obveznosti tudi v Franciji. Tako tu te povezave ni. Res je, da je bil prehod z naborne v poklicno vojsko pri nas narejen prehitro, sicer ne tako hitro, kot sta to predlagali dve stranki, toda prehitro, in v kasnejših letih, se pravi, do leta 2008 in tako dalje, je bilo storjenih tudi nekaj napak pri tem prehodu. Skupno število - naj omenim samo dve zadevi v zvezi s tem prehodom -, skupno število pripadnikov Slovenske vojske od leta 2001 do danes se je zmanjšalo za sedemkrat, s približno 50 tisoč na približno malo več kot 7 tisoč. Ob tem zmanjšanju števila pripadnikov ni bil zmanjšan uradniški aparat, ni bilo zmanjšano število zaposlenih na obrambnem ministrstvu, ni bilo zmanjšano število častnikov in podčastnikov Slovenske vojske. Zaradi tega je prišlo do popolne deformacije slovenskega obrambnega sistema. Obrambni sistem tako majhne države, kot je Slovenija, mora sloneti na dejavni in kvalitetni rezervi in ne na miniaturni vojski. Mi rezerve praktično nimamo. In razmerje med rezervo in stalno sestavo je pri nas postavljeno na glavo, povsem neracionalno, na glavo. Zaradi takega načina prehoda je nastalo velika uradniška glava z zelo majhnimi, šibkimi in podhranjenimi udi v obliki vojakov. Kako to zgleda, lahko prikažem samo na eni primerjavi. Število zaposlenih na obrambnem ministrstvu je malo več kot en tisoč, število pripadnikov Slovenske vojske je malo več kot 7 tisoč, torej razmerje je ena proti sedem. Če bi tako razmerje veljalo v Združenih državah Amerike, potem bi v Pentagonu, ki ga je pred kratkim obiskala obrambna ministrica, bi moralo biti zaposlenih približno 200 tisoč vojaških in civilnih uradnikov. Samo ta primerjava nam kaže kako neracionalno se troši obrambni denar. Samo ta primerjava. Razmerje med, z ozirom na majhno število vojakov, mi imamo popolnoma nerealno število generalov, brigadirjev, polkovnikov in podpolkovnikov. Skupno število častnikov in podčasnikov, skupno, je približno enako število vojakov. To je povsem neracionalno, nefunkcionalno. No, zdaj pa je to povezano, to vprašanje je povezano tudi s famoznima dvema odstotkoma, ki naj bi jih v obrambne namene navajale oziroma odvajale države članice Nata. To številko so vpeljali v promet v Natu, Združene države Amerike in njihovi visoki predstavniki, tudi predsednik Združenih držav Amerike, ministri in tako dalje, uporabljajo to številko za pritisk na evropske članice Nata, da povečajo svoje obrambne stroške. Ta številka je bila sprejeta, torej najprej moramo rešiti, da Slovenija ob vstopu v Nato ni prevzela, se ni obvezala za dvig svojega obrambnega proračuna. Sploh se ni obvezala za to, da bi svoj obrambni proračun dvignila na raven dveh odstotkov. Sploh ne. Ta številka je nek orientir, smerokaz v skladu z odločitvami leta 2014. Ta smerokaz naj bi veljal do leta 2025. Kar se tiče smerokaza, moram reči najprej to, da to ne velja za vse države članice Nata. Dva odstotka kosmatega proizvoda je popolnoma nesmiseln, v primeru nekaterih držav članic, take kot je Islandija, ki nima vojske, take kot je Luksemburg, ta številka je nesmiselna tudi v primeru Slovenije in bom povedal zakaj. Ta številka je zasnovana na primerjavi med vojaških proračunom Združenih držav Amerike, ki je astronomski, ki je enak proračunom desetih, skupna številka, desetih drugih močnih držav. Desetih naslednjih. Ta vojaški proračun Združenih držav Amerike je približno dvakrat večji kot skupni obrambni proračuni evropskih držav članic Nata, več kot dvakrat več. In obremenitev ameriškega gospodarstva je sedanje 3,6, ta se je zmanjšal v zadnjih osmih letih, ampak je 3,6 % kosmatega proizvoda, je seveda ta obremenitev višja kot so obremenitve v evropskih državah članicah, tudi v Sloveniji. Iz te razlike med skupnim številom in obremenitvijo, izvajajo povsem napačen sklep. Strokovno neutemeljen sklep, da iz razlogov solidarnosti znotraj zavezništva se morajo druge države članice, tudi evropske članice, se približati ravni vojaških stroškov Združenih držav Amerike in obremenitvi, / nerazumljivo/ nacionalnega proizvoda za obrambnimi stroški. Pri tem se pozablja, da Evropske države članice trošijo od 90 do 100 % svojih obrambnih proračunov za varnost v euroatlantskem prostoru, v evropskem delu euroatlantskega prostora. Naloga Nata je varovanje evroatlantskega prostora. Nato ni svetovni žandar. Torej evropske članice trošijo v ta namen od 90 do 100 % svojih obrambnih proračunov, to pa ne velja za Združene države Amerike. Pri njih je zadeva obrnjena na glavo. Združene države vzdržujejo v evropskem prostoru 7 % svojih vojaških zmogljivosti in trošijo 8 % svojih približno. Osem odstotkov od svojih vojaških stroškov. 8 % od 3,6 %, kar pomeni ena tretjina 1 %. In ta odstotek se mora primerjati z obremenitvijo z obrambnimi stroški evropskih držav, tudi Slovenija. Slovenija je v skupini desetih, dvanajstih držav, ki trošijo okoli 1 % svojega kosmatega nacionalnega proizvoda. In ni nobenega razloga, da bi sprejeli predlog predsednika republike, da se dvignili obrambni in varnostni stroški na 2,5 % nacionalnega dohodka. Po kakšni logiki bi moralo biti slovensko gospodarstvo dvakrat bolj obremenjeno kot nemško gospodarstvo. Po kakšni logiki? Ali trikrat večje kot belgijsko gospodarstvo? Skoraj trikrat več kot špansko gospodarstvo.