Hvala za besedo.

Spoštovani.

Sem kontraadmiral Slovenske vojske v pokoju. Opravljal sem niz dolžnosti v Slovenski vojski, med drugim pa sem tudi vodil dvakrat vojaški del delovne skupine, ki je pripravljala spremembe zakona o obrambi, tako pri ministru Erjavcu, kot pri ministrici dr. Jelušičevi.

In zdaj v zadnjem poskusu sem vodil delovno skupino Zveze slovenskih častnikov naše najbolj kompetentne vojaške stanovske organizacije v kateri sta bila dva generala, štirje brigadirji, trije polkovniki in drugi častniki in podčastniki, ki smo pripravili 77 predlogov in amandmajev na predlog, ki ga je ministrstvo pripravilo in smo ga predali leta 2016 ministrstvu. Moram reči, da vsekakor pohvale ministrstvu za uspeh, da je ta zakon prišel vsak do Državnega zbora. Vsekakor pa smo z upoštevanjem naših pripomb, katere smo podali ministrstvu, rahlo razočarani, ker večina njih ni bila upoštevana.

Moja ocena je, da je predlog zakona precej konservativen, neinvetiven, ne odpravlja ključnih težav v sistemu obrambe državljanov in države, niti težav Slovenske vojske in da bi obstoječi predlog bilo potrebno napisati znova ali pa vsaj temeljito predelati.

Ustava zahteva, da se v obrambnem zakonu zajamejo tri vprašanja, vrsta, obseg in organizacija obrambe. In samo to je lahko predmet dvotretjinskega zakona in nič drugega. Vse ostalo predstavlja nepotreben balast, zmanjšuje pomen ključnih določil o obrambi države in se lahko reši v drugih predpisih. Problem pa ni samo zastarel zakon o obrambi, ampak razumevanje sistema nacionalne varnosti, ki smo ga definirali in opisali v resoluciji, ki je bila sprejeta v tem državnem zboru, Kaj to je in zakaj potrebujemo sistem nacionalne varnosti? Ker sistem nacionalne varnosti ne razumemo kot sinergijo vseh subjektov, niti nam Ustava to nalaga, je te sinergije, sodelovanja med dvema resorjema, Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za notranje sistem in tremi podsistemi nacionalne varnosti, obrambnim sistemom, sistemom notranje varnosti, sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, premalo. Se pravi, sinergije in sodelovanja med temi sistemi je premalo. Posledica je dokaj zastarel in okoren pristop k odgovorom na posamezne grožnje, kar predlog Zakona o obrambi ne poskuša izboljšati. Jaz sem potem v mojem pisnem prispevku, ki sem ga pustil tukaj elaboriral te moje trditve s štirimi, petimi primeri, s tistimi najbolj vsem znanim sprejemanjem 37.a člena v Državnem zboru, se pravi situacija, ki nas je ogrožala je bila presenečenje in morali smo reagirali tako kot smo reagirali, namesto da bi reagirali takoj učinkovito in tako naprej in še nekatere druge plastične primere, da bi bilo bolj razumljivo, ampak čas mi ne dovoljuje, da jih tukaj sedaj navedel in bom to izpustil.

Nihče ni nikoli analiziral sodelovanja med tremi podsistemi nacionalne varnosti, kar bi pravzaprav bilo nujno potrebno. Slovenska vojska bi lahko naredila več za varnost državljanov, pa tega ne sme, ker je pri tem ovirajo zastareli predpisi.

In sedaj grem na Zakon o obrambi in se bom omejil samo na tri, štiri ključna vprašanja, ki jih jaz vidim kot tisto, kar ni dobro rešeno v obstoječem predlogu.

Naloge Slovenske vojske - ključno vprašanje, kjer se ni spremenilo nič. Narejeno je nekoliko olepševalnih potez, tekst je sedaj bistveno bolj razvlečen, kar daje vtis vsebinskih sprememb, ki jih seveda ni. Iz člena v člen pa se pojavlja isti tekst, ki ne pove ničesar. Na primer, bom plastičen, pri sodelovanju Slovenske vojske v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami piše, da to počne skladno z zakonom. Ko greste v zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, 72. člen, vidite, da tam piše: »Slovenska vojska sodeluje skladno z zakonom.« Torej, skladno z zakonom sodeluje, nič pa ne piše niti kako niti kaj in je to prepuščeno potem praktično na voljo tistim, ki trenutno obvladujejo ta dva področja.

Iz celotnega predloga izstopa dejstvo, da se stalno govori o vlogi Slovenske vojske vojaški obrambi. Ustava pa zahteva, da se v zakonu rešuje obramba država. Nikjer v Ustavi ne boste našli vojaško obrambo. In z ničemer ne omejuje vlogo Slovenske vojske pri tem. Nov zakon o obrambi bi moral poleg nalog in vloge Slovenske vojske v vojaški obrambi govoriti na primer tudi o vlogi in nalogah Slovenske vojske v kibernetski obrambi, o sodelovanju Slovenske vojske s policijo v primeru terorističnih groženj, sodelovanja oziroma podpora sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bi morala biti bolj vsebinsko določena. Razlog bi bil popolnoma jasen. Pri mojih predlogih glede bolj vsebinskega in doslednega določanja nalog Slovenske vojske ne gre za dodelitev novih pristojnosti Slovenski vojski, da se ne bo kdo ustrašil, ampak za dodelavo podporne naloge, vloge, ki jo pri nekaterih grožnjah Slovenska vojska lahko ima, jaz bi rekel, da jo mora imeti. Ker ko gre za varnost ni taktiziranja, igra se na polno, z vso močjo in z vsemi sredstvi. Če te podporne naloge Slovenski vojski niso v zakonu opredeljene, določene, potem se ona niti za to ne more usposabljati, niti pripravljati. In potem se nam zgodi migrantska kriza in vprašanje kaj Slovenska vojska lahko in ne počne v taki situaciji.

Drugo vprašanje, katerega hočem samo se spet dotakniti, ker mi čas ne dovoljuje bolj konkretno, je delovanje in funkcioniranje Slovenske vojske; nekaj od tega je že načelnik generalštaba omenil. Jaz se bom tu omejil samo na dve vprašanji, in sicer na status načelnika generalštaba in povišanje častnikov v generale. Trije načelniki generalštaba pred generalom Ostermanom so bili razrešeni brez razloga. Enostavno, bili so zamenjani, kar govori o tem, da politiki ne verjamete v profesionalnost in strokovnost najvišjih častnikov, ampak predvsem upoštevate, kateri strani je načelnik bolj naklonjen. Status načelnika generalštaba je treba v zakonu bolje urediti in dati Slovenski vojski nekakšno stabilnost in perspektivo vojaškega vodenja. Potreben je mandat in natančen pogoj za razreševanje ter imenovanje načelnika generalštaba. Jaz se strinjam, da politika seveda ima vpliv na imenovanje in razreševanje načelnika generalštaba, vendar pogosto menjavanje načelnika generalštaba je tudi eden od vzrokov, zakaj je Slovenska vojska danes tam, kjer je, ni samo denar, ampak tudi strokovnost vodenja. Bivši načelniki pravzaprav velike šanse niso imeli, ker so bili prehitro zamenjani, da bi pokazali, kaj so želeli doseči v času svojega mandata.

Drug tak detajl je poviševanje v Slovenski vojski, ki ga je načelnik že omenil. Vse lepo in prav, ko govorimo o poviševanju podčastnikov in častnikov Slovenske vojske, ko pa pridemo do poviševanja častnikov v generale, pa v zakonu stoji zapisano, da tam pa ta avtomatizem, se pravi, če si dober, napreduješ na zahtevnejše delovno mesto in sledi tudi povišanje, to ne velja. Seveda se strinjam, da tu so občutljive stvari, ampak v tem trenutku trije, štirje častniki brigadirji čakajo na povišanje v generale in imajo vse pogoje, samo volje primanjkuje. In če bomo tudi brigadirje naredili za generale, to pomeni, da bodo lahko v perspektivi dvajset častnikov Slovenske vojske čakalo na povišanje v generale, zato ker politiki ne bodo mogli se dogovoriti med sabo, kdo je, kdo pa ni pravi za generala. To ni pošteno, to ni pravično. Zato je treba v Zakonu o obrambi to področje urediti tako, da ne bo breme odnosov v Slovenski vojski in cokla v delovanju, temveč bo to dodaten motiv, ki bo najbolj odgovorne kadre v Slovenski vojski dodatno motiviral za doseganje dobrih rezultatov.

Tretje področje, status vojaških oseb. Da, to je velik problem, ampak to ni problem Zakona o obrambi, to je problem drugih predpisov in zakonov. In Ministrstvo za obrambo bi lahko to rešilo že zdavnaj, če bi se tega problema lotili pravočasno, ne pa čakali na Zakon o obrambi. Jaz imam določene ideje in poglede, kaj narediti z vojaki po 45. letu, kaj narediti z zdravstveno omejenimi in tako naprej, vendar mi čas ne dovoljuje, da bi vse to argumentiral. Jaz mislim, da v Zakon o obrambi sodi pravzaprav samo nekaj ključnih stvari iz tega statusa, in to je, kaj je to vojaška služba in kaj je to vojaška oseba. To je tisto, kar nas, vojake, odvaja od drugih poklicev, in to bi moralo biti definirano, vsebina tega bi morala biti definirana, vse ostalo je stvar drugih predpisov in zakonov.

Nesprejemljivo je, vsaj za mene, z mojega gledišča, da v sedanjem predlogu zakona imamo določilo, ki pravi, da načelnik generalštaba z letnim načrtom dela določi kolektivni dopust Slovenski vojski. Ali si vi lahko predstavljate, šest mesecev vnaprej načelnik reče, da 3.000 vojakov gre avgusta na dopust! To je neresno in taka določila ne sodijo v Zakon o obrambi.

In zdaj za konec samo še medklic. Največja sprememba pravzaprav, če berete Zakon o obrambi, je sprememba, ki se tiče Obveščevalno-varnostne službe. Če je prej bila ta služba rešena v štirih členih na treh straneh, je zdaj to deset členov na šestih straneh, se pravi, najbolj se je razširil prav ta del. In več kot dve tretjini določil, ki tu stojijo, ne sodijo v Zakon o obrambi. Če že nekdo želi, da OVS postane enak generalštabu in republiški upravi za zaščito in reševanje, se pravi, organom v sestavi - jaz sicer ne vem strokovnih podlag za to, ampak verjamem, da obstajajo -, potem predlagam, resno predlagam, da se tudi napiše Zakon o obveščevalno-varnostni službi in da le-ta preneha delovati smiselno z Zakonom o Sovi, smiselno z Zakonom o policiji in smiselno z Zakonom o obrambi. Naj ima potem tudi svoj zakon, če že ima tudi status tak kot generalštab oziroma Slovenska vojska.

Tako, čas mi ne dovoljuje, da bi podal več pripomb, predvsem pa več rešitev. Novi vladi, novemu državnemu zboru bi želel predlagati, da si zaradi interesa, ki ga nedvomno imajo vse politične stranke, da se po 23 letih uredi tudi področje obrambe, izvede temeljita analiza nacionalnega varnostnega sistema s poudarkom na ugotavljanju sinergij in sodelovanja med različnimi podsistemi. Da se na podlagi te analize in Ustave Republike Slovenije izdela ali pa dopolni obstoječa Resolucija o strategiji nacionalne varnosti, da se na podlagi te analize dopolnijo in uskladijo vsa določila zakonov in predpisov s področja nacionalne varnosti, v primeru ZOBRA pa da se napiše nov zakon.

Hvala lepa.