Ja, lep pozdrav vsem skupaj, predvsem vidim tukaj sodelavce Ministrstva za obrambo oziroma Slovenske vojske. Nekoliko predstavnikov strokovne javnosti, lahko preštejem na prste ene roke, pozdrav predstavnikom sindikatov, pozdrav seveda tudi vsem ostalim, ki jih zanima področje nacionalne obrambe.

Žal mi je, da tako danes kot tudi takrat, ko smo mi predstavljali osnutke Zakona o obrambi in Zakona o službi Slovenski vojski pravzaprav nismo naleteli na širši interes, ampak zagotovo je to odraz tudi tega kako se je delalo v preteklosti in kako se danes dela. Spoštovani, današnja javna predstavitev mnenj razumem predvsem kot zadnje dejanje v tem mandatu glede sprejemanja obrambne zakonodaje ter predvsem tudi kot usmeritev novi Vladi v naslednjem mandatu za aktivnosti na tem področju. Ob tem še enkrat obžalujem, da deklarativna podpora prenovi obrambni zakonodaje na množici sej Odbora za obrambo, s strani večino članov odbora ter tudi pri posvetovanju s poslanskimi skupinami ni doživela epiloga tudi v obliki dejanske politične podpore v državnem zboru in, da je prišlo do nepotrebnega zavlačevanja pri njenem sprejemanju, katere rezultat je pravzaprav to, da ta zakonodaja v tem mandatu ne bo sprejeta. Čeprav je bilo na Odboru za obrambo večkrat poudarjeno, da sta bila oba zakona v postopek vložena prepozno, je dejstvo, da je Vlada vložila v postopek že v začetku septembra 2017 in, da kljub zaključeni prvi obravnavi 19. oktobra 2017 danes po več kot sedmih mesecih od vložitve v postopek oziroma v petih mesecih od zaključene prve obravnave poteka javna predstavitev mnenj samo enega od obeh zakonov. Torej Zakona o obrambi, ne pa tudi Zakona v službi v Slovenski vojski, za katerega smo vseskozi govorili, da je tesno povezan z nadaljnjim razvojem sistema. Če bi bil namen za sprejem zakonodaje iskren, potem bi bila zakonodaja že davno sprejeta, pri čemer pa odgovornosti za trenutno stanje ni mogoče naprtiti samo opoziciji, temveč seveda tudi delu koalicije. Potreba po prenovi obrambne zakonodaje ni nova, saj se iz različnih razlogov pojavljala praktično v mandatih vseh Vlad, pri čemer pa je potreben politični konsenz za Zakon o obrambi, ki se sprejema z dva tretjinsko večino prisotnih, ni pa bil dosegljiv oziroma je bil dosegljiv samo pri specifičnih vsebinah, kot so bile leta 1997 uvedba varovanja obrambnih interesov na določenih območjih države, sprememba sistema popolnjevanja Slovenske vojske v letu 2002, vstopanje v Nato v letu 2004 ter zadnja sprememba glede posebnih pooblastil Slovenske vojske pri varovanju državne meje v letu 2015. Dejstvo je namreč, da je Zakon o obrambi sprejet v letu 1994 in razen že omenjenih sprememb ni doživel celovite prenove, zato je v marsikaterem delu preživet in ne omogoča več potrebnega razvoja sodobnega obrambnega sistema in sodobne vojaške organizacije. Pri pripravi predloga smo predloge sprememb, ki so bili v preteklosti že pripravljeni s strani takratnih ministrov, ponovno ovrednotili in jih tudi v največji meri upoštevali. V tem smislu pripravljeni predlog ni samo delo te Vlade, ampak tudi rezultat dela, ki so ga na tem področju opravili bivši ministri za obrambo, njihove ekipe in zato se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujem.

Najpomembnejši razlogi za pripravo predloga novega Zakona o obrambi so profesionalizacija Slovenske vojske; polnopravno članstvo v Nato in EU; spremenjeni viri ogrožanja in posledično tudi dosežen razvoj obrambnega sistema skozi ta čas. Na ministrstvu smo v tem mandatu opravili strateški pregled obrambe, katerega glavne ugotovitve in predlagane ukrepe je mogoče izvesti večinoma le s spremembo zakonodaje. Zakon temelji na izhodiščih, ki smo jih vsem poslanskim skupinam predstavili pred začetkom njegove priprave v letu 2015 in takrat so ob dilemah ali nov zakon ali le spremembe in dopolnitve obstoječega v vseh poslanskih skupinah predlagali, da pripravimo nov zakon. Podobna podpora vseh poslanskih skupin je bila tudi ob predlogu, da Slovenska vojska ostane del javnega sektorja. Predlog zakona ne spreminja temeljnih elementov obrambnega sistema države, temveč jih na podlagi doseženega razvoja v skoraj četrtstoletni zgodovini nadgrajuje in posodablja. Skupaj z Zakonom o službi v Slovenski vojski se ustvarja tudi preglednejša pravna ureditev. Menim, da pri zakonu nikakor ne gre le za lepotne popravke, kot se je poskušalo ustvarjati vtis v javnosti, ampak tudi za pomembne vsebinske spremembe.

Temeljni namen novega predloga zakona je zagotoviti nadaljnje delovanje in razvoj obrambnega sistema, omogočiti spremembe v organizaciji in načinu njegovega delovanja ter omogočiti nadaljevanje razvoja Slovenske vojske znotraj sistema kolektivne obrambe. Poleg navedenega so cilji predloga zakona uskladiti temeljne zakonske rešitve z najvišjim strateškimi razvojnimi in političnimi dokumenti na področju nacionalne varnosti in obrambe, kot so Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, z Obrambno strategijo Republike Slovenije in Doktrino vojaške strateške rezerve. Potem, posodobiti rešitve v zakonu, ki urejajo temeljna vprašanja organizacije in popolnjevanja Slovenske vojske ter vojaške službe, da bodo odražale rešitve, opredeljene v dolgoročnih strateških usmeritvah, in rešitve, usklajene v zavezništvu. Posodobiti področje civilne oziroma nevojaške obrambe in ga uskladiti z rešitvami, ki jih uporabljajo tudi druge primerljive države na področju kriznega upravljanja in odzivanja na različne krize. Področje strokovnih, obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog obrambe dopolniti tako, da bo omogočalo jasnejše določanje nalog in pristojnosti, zagotavljalo večjo strokovno avtonomnost obveščevalno-varnostne službe ministrstva ter ustrezen nadzor nad njenim delovanjem. Določbe, povezane s proizvodnjo vojaškega orožja, opreme in drugih obrambnih proizvodov ter prometom z njimi, uskladiti z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenos obrambnih proizvodov znotraj skupnosti ter tudi na zakonski ravni ustrezno urediti civilno-vojaško sodelovanje. Tako smo skozi predlog Zakona o obrambi, še bolj pa skozi predlog Zakona o službi v Slovenski vojski kot enega najpomembnejših ciljev, ki izhajajo tudi iz strateškega pregleda obrambe 2016, zasledovali povečanje zanimanja za zaposlitev v Slovenski vojski oziroma popolnjevanje tudi ostalih struktur, programirano zadrževanje in zaustavitev zmanjševanja kadrovske sestave Slovenske vojske. S tem namenom smo posebno pozornost posvetili tudi ustreznejši ureditvi statusa pripadnikov Slovenske vojske in izboljšanje njihovega socialnega položaja, tudi rešitev po 45. letu.

Še enkrat bi rada poudarila, da sta bila oba zakona v javni obravnavi pred začetkom dokončnega oblikovanja, da sem pričakovala več od strokovne javnosti, ki je bila zelo zadržana oziroma ni pokazala večjega interesa za sodelovanje razen svetlih izjem.

V svojem nastopu se ne dotikam vsebinskih vprašanj, ki so bila oblikovana za današnjo razpravo. Vprašanja, ki so bila oblikovana, v veliki meri sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Predvsem na izpostavljena sistemska vprašanja je ministrstvo podalo obsežna strokovna stališča, ki so objavljena tudi na spletni strani Državnega zbora in zato ne vidim potrebe, da jih ponovno predstavljam.

Na koncu bi rada poudarila, da sem še vedno prepričana, da pri sprejemanju obrambne zakonodaje in njeni podpori nikakor ne bi smelo iti za prestiž, katera stranka ali kateri minister ali ministrica bo uspel zagotoviti sprejem nove obrambne zakonodaje. Gre za to, da spremenjeno obrambno zakonodajo enostavno potrebujemo in tukaj bi bilo potrebno doseči nacionalni konsenz, ki ga po eni strani tako radi poudarjamo, po drugi strani pa smo ga zaradi parcialnih interesov takoj pripravljeni pozabiti. Še enkrat bom ponovila tisto, kar sem od vsega začetka priprave obrambne zakonodaje poudarjala. Ta zakon ni rezultat dela samo te ekipe, ampak tudi vrste mojih predhodnikov na ministrstvu v dobrem in slabem. Slovenska vojska in slovenski vojaki ne potrebujejo neproduktivnih političnih razprav in obljub, ki so jih bili deležni v tem mandatu, ampak konkretna dejanja, ki pa jih pri ključnem področju, to je pri sprejetju obrambne zakonodaje, niso bili deležni. Na koncu pa bi vseeno izkoristila to priložnost, da se zahvalim vsem tistim, ki so prispevali k temu, da je predlog nove obrambne zakonodaje nastal, vsem, ki ste posredovali vaše predloge, kajti vabili smo res k širokemu sodelovanju, in tudi vsem tistim v Državnem zboru, ki ste nas podpirali in ste prepoznali pomen te zakonodaje za nadaljnji razvoj obrambnega sistema in Slovenske vojske. Uspešno delo v nadaljevanju te predstavitve želim.

Hvala.