Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

V gradivu, ki smo vam ga posredovali, smo predstavili najpomembnejše pozitivne vidike članstva Republike Slovenije v zvezi Nato. Naj se v nadaljevanju dotaknem le nekaj ključnih dejstev.

Odločitev za vstop v Nato in s tem za sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe je temeljila na politični odločitvi, dodatno podprti tudi na referendumu. V ustanovnem aktu Nata, torej v Severnoatlantski pogodbi, se odraža zaupanje zaveznic v mir oziroma v cilje načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Pogodbenice so odločene varovati svobodo, skupno dediščino in civilizacijo svojih narodov na temelju demokracije, individualne svobode ter vladavine prava. V besedilu pogodbe so jasno izpostavljena tudi druga načela miroljubnih odnosov in sodelovanja med članicami, na primer, mirno reševanje sporov, posvetovanje, uporaba sile skladno z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov in pa nedeljivost varnosti in solidarnosti. Članstva v Natu je eden ključnih elementov, ki zagotavljajo Republiki Sloveniji varno in stabilno okolje za razvoj države in uresničevanje nacionalnih ciljev na obrambnem področju. Vendar poleg sprejetih zavez kolektivne obrambe in varnosti pomeni tudi delitev obveznosti. Vključenost v evroatlantske integracije nas ni razbremenila odgovornosti zagotavljanja lastne varnosti, temveč nam ponuja stabilnejše okolje ter številne priložnosti za njen razvoj. Zaradi načel kolektivne obrambe je omogočena posredno večja obrambna sposobnost Republike Slovenije. Zato tudi ni potrebno graditi vseh vojaških zmogljivosti in lahko sredstva usmerjamo v razvoj tistih zmogljivosti, ki poleg sposobnosti za nacionalno obrambo na najboljši način krepijo skupne zmogljivosti zavezništva.

Primer pozitivnih finančnih učinkov je lahko tudi zračna obramba. Natovo varovanje našega zračnega prostora za Republiko Slovenijo ne predstavlja neposrednih stroškov. Zato smo se lahko odrekli ogromnim stroškom nakupa in vzdrževanja prestreznih letal. Pretežno z Natovimi sredstvi smo prenovili in nadgradili vojaško letališče Cerklje ob Krki. Do danes smo od Nata prejeli 37,6 milijona evrov. Nato bo zagotovil sredstva tudi za projekt ASBE, to je nadzor in poveljevanje v zračnem prostoru, katerega vrednost ocenjujemo med 6 in 8 milijonov evrov.

S članstvom v Natu se je okrepil položaj Slovenije tudi v mednarodnem okolju. Omogoča nam večji vpliv na oblikovanje politike evroatlantske skupnosti tudi do zahodnega Balkana. Prevzemanje Natovih standardov in postopkov, sodelovanje na zavezniških usposabljanjih in vajah ter sodelovanje v operacijah in misijah so se izkazali kot najpomembnejši gonilniki razvoja Slovenske vojske in krepitve njene pripravljenosti za delovanje doma in v tujini.

Članstvo v zavezništvu pomeni tudi stabilno poslovno okolje ter nižje stopnje poslovnega tveganja. Ne le varnost, Republika Slovenija je s članstvom pridobila tudi možnost večjega sodelovanja na znanstveno-tehnološkem področju. Nato spodbuja poglabljanje regionalnega sodelovanja na obrambnem področju tudi med zaveznicami in partnerji, kar je še posebnega pomena za graditev zaupanja med državami na področju in pa tudi vojskami na področju Zahodnega Balkana. Slovenija je v minulih štirinajstih letih prispevala h kolektivni ter posredno tudi nacionalni varnosti k sodelovanju v operacijah pod vodstvom Nata, plačevanjem sorazmernega deleža v Natove proračune, prispevanjem v strukture Nata, mislim na kadrovski prispevek v strukturi Nata, izgradnjo zmogljivosti skladno z Natovimi cilji sil in s sodelovanjem v večnacionalnih programih skupnega razvoja zmogljivosti. Čeprav varnost nima cene, lahko rečemo, da so to pametno naložena sredstva, ki se obrestujejo tako po finančni plati, še bolj pa na področju krepitve obrambne sposobnosti ter pridobivanja neprecenljivih izkušenj in znanj. Dejstvo je, da varnostno okolje postaja vedno bolj nepredvidljivo, varnostni izzivi pa vedno bolj kompleksni. V sodobnem varnostnem okolju, ko so tudi finančni viri za razvoj potrebnih vojaških zmogljivosti omejeni, je nujno potrebno povezovanje in partnersko sodelovanje. S tega vidika je odločitev Slovenije, da vstopi v Nato, kjer so se vse države zavezale, da si bodo pri obrambi pomagale in sodelovale, še bolj pomembna. Za uživanje pravic in ugodnosti, ki izhajajo iz članstva, pa mora Republika Slovenija prevzeti tudi odgovornost in prispevati v zavezništvu po načelu sorazmerne in pravične delitve bremena ter zavezniške solidarnosti.

Hvala lepa.