Hvala za besedo.

Bilo je v tej dosedanji razpravi, ki teče pravzaprav, bi lahko rekel kar na dveh ravneh, ena raven je ta konkretna, se pravi to, kar ugotavlja nadzorni svet v svojem poročilu v povezavi s finančnim poslovanjem in bi rekel tem operativnim delovanjem in vodenjem javne RTV, drugo pa so nekatera vprašanja, ki pravzaprav zadevajo v samo bistvo tega ali javni servis oziroma javna RTV in kaj je funkcija oziroma namen javne RTV in ali pač iti v neko smer, ki bi postavila to pod vprašaj. Zdaj, jaz mislim, da seveda odbor Državnega zbora, ki za nadzor oziroma Komisija za nadzor javnih financ seveda presoja korektnost, racionalnost, gospodarnost in tako naprej, ne more pa najbrž izgubiti iz vida tega, kaj je pravzaprav namen oziroma funkcija določenega subjekta, ki ga v tem primeru obravnava.

Najprej bi rad rekel, da seveda jaz mislim, da nadzor, samo poročilo je kar se, kolikor jaz lahko presodim, pripravljeno zelo korektno, zgledno, da opozarja na tako s tistega vidika ožjega, se pravi z vidika poslovanja, finančnega in tako naprej na zelo, dosledno to zdaj spremljam že tudi sam nekaj let, zelo korektno, in opozarja na probleme, hkrati pa odpira nekatera vprašanja, kot rečeno, ki so širša. Tudi iz tega, kar je na koncu poročila, ko govori o neizvršenih pomembnih nalogah vodstva in pa ko izpostavlja nekatere dileme, so opozorila zelo pomembna, tudi taka, o katerih se ministrstvo, ki sicer nima pooblastila za neko neposredno vmešavanje v delo javnega zavoda kot v primeru kakšnih drugih javnih zavodov, zato ker je pač temu javnemu zavodu po zakonu zagotovljena neka višja stopnja avtonomije, glede na to, kako se financira, da je to pravzaprav javni zavod vseh državljank in državljanov in da država v tem primeru vstopa na nek način kot ustanoviteljica, ker pač drugače tega ni mogoče narediti, nima pa takih ingerenc, recimo, kot jih ima v primeru gledališč, muzejev ali pa kakšnih drugih javnih zavodov. Zato so naši stiki bolj na ravni pogovorov, opozoril, ne pa nekega vmešavanja in ga tudi ne sme biti. Seveda pa je v tem seznamu kar nekaj stvari, ki postavljajo pod vprašaj preglednost, se pravi, transparentnost, če govorimo zlasti o programskih komponentah in potem finančni komponenti teh, drugič, vprašanje normativov, kot rečeno, izvedba projektov, razdeljevanje stroškov po programih, po komponentah programov, vprašanje avtorskih pravic in tako naprej. To so nekatere stvari, ki so v nekem vitalnem interesu tudi ministrstva, da bi se urejale.

Drugo, kar se mi zdi ta širši vidik, najbrž tudi komisija ne more mimo tega, zakaj javni zavod RTV in zakaj je, recimo, tudi ob vseh pomislekih, ki so bili izrečeni, zakaj je na ta način postavljen po zakonu, kakor je. To je javni zavod, ki je ustanovljen v skladu z javnim interesom, ki ne zadeva samo področja informiranja, kar je praviloma v prvem planu, kadar govorimo o javni RTV, ampak ima, kot je bilo že večkrat povedano, ta javni zavod nekako po zakonu opredeljenih sicer 27 nalog, ki naj bi jih izvajal v javnem interesu, je pa to mogoče malo preveč dlakocepsko tam navedeno. Gre vendar za to, da je ta javni zavod ustanovljen zato, da zagotavlja, recimo temu, tako neko uravnoteženo informiranje, nepristransko, ne v enem ne v drugem pomenu besede, in hkrati, da zagotavlja tudi kompleksno informiranje, se pravi, tudi o tistih področjih javnega življenja, ki mogoče za druge medije niso zanimiva, zato ker zadevajo kakšne manjšine, imajo manjši odstotek državljanov, ki jih zanimajo, govorim o informiranju z nekaterih področij, ki pač zadevajo manjše dele, segmente prebivalstva. Potem je kulturno-umetniški program, izobraževalni program, poljudnoznanstveni program, otroški program, razvedrilni programi, kvalitetni seveda, in tako naprej. In to so naloge, ki jih lahko in jih tudi v drugih državah zagotavljajo praviloma te vrste ustanove, kakorkoli se že imenujejo, javni zavodi ali imajo kakšen drug naziv, praviloma so to neki »sui generis« subjekti, ki niso niti klasične gospodarske družbe, javni zavodi so bolj specifika določenega dela držav, so pač z zakonom ali pa z nekim ustanovitvenim aktom na poseben način opredeljeni.

Tisto, kar je v zraku že nekaj časa. Pred nekaj dnevi je bila širša razprava med Nacionalnim svetom za kulturo in Programskim svetom RTV, kjer je bilo zelo izpostavljeno vprašanje določenih komponent, programskih, ki po mnenju dela kulture nekako kopnijo po eni strani, po drugi strani pa se jim spreminja narava, vedno manj je izvirne produkcije na določenih področjih, in tudi če nekaj spada v kulturno-umetniški program, recimo, je to v mnogih primerih neka prenesena produkcija. Potem se izpostavlja vprašanje terminov predvajanja in tako naprej, ampak ne bi zdaj o tem toliko, ker je to mogoče tema za kakšno drugo sejo…