Govor

Igor Kadunc

… ki ga imajo vsi kulturni zavodi, pa še kaj drugega, ker je iz proračuna omejeno. Seveda pa zadovoljni ljudje so pa tudi bogastvo, tako da vsaka stvar ima dva konca. Ampak kot rečeno, to je bilo.

Jaz sem tudi pristaš temu, da se vedno realno planira. Ko smo naredili rebalans plana smo ocenili, da bodo stroški dela z natančnostjo 99,4 %, to se pravi, to obvladamo in te stroške planiramo na tak način, da se jih da dosegati. Z veliko truda, predvsem v tem programskem delu kjer pa je to, to je v bistvu edini način, da se producenti oziroma uredniki racionalno obnašajo in tudi to, da se bodo držali tega kar je v planu je moja prioriteta, brez tega enostavno ne gre, lansko leto je šlo kar v redu, do novembra, decembra sta mi dve ta veliki enoti neke številke notri prinesla, ki so opravičene, vendar niso bile planirane in sem jih opozoril, da to je prvič in zadnjič. RTV Slovenija ima zadosti informacijskih orodij za planiranje, realno planiranje, tako, da se lahko dosega tisto kar je predvideno že v mojih časih je direktor izpolnil stroške 99,9 na televiziji tako, da to imamo, seveda pa je problem v tem, da se kdaj kakšna postavka ne spoštuje, tudi v letnem načrtu so tudi bili predani stroški po oddajah, zunanji stroški, notranji tako, da tudi to področje je urejeno, seveda potem pa moraš nadzirati, da se ti ne zgodi kakšna stvar, da je ne imenujem tukaj, ker jo najbrž itak vsi poznate.

Kar se tiče avtorskih pravic, z 1. majem bo začela delati pisarna, teh problemov je zdaj že nekoliko manj, ker smo se navadili kako je treba delati, kot v mojem času ni bilo nobene tožbe, ki bi to bila. Prav tako smo pobrali pobrali, zdaj so morali vsi vodilni dati izjave o konfliktu interesov, ta stvar je praktično zaključena, tudi omenjene so bile tukaj protikorupcijska klavzula, mislim, da je čez 90 % pogodb je to pokritih, problem je pri nekaterih mednarodnih, ampak tudi to bomo uredili. Pomembno je poudariti, da smo imeli v hiši kar precej revizij, nekatere tudi na mojo zahtevo in tukaj je ključna za moje pojme tista revizija o evidentiranju delovnega časa, to se pravi, da se ne nabijajo ure, ker na sodišču veljajo evidentirane ure. Mi zahtevamo, da vzpostavimo sistem, da, če se pride v službo prekmalu kot je delo, teh ur se ne bo priznalo in to je stvar s katero se v tem trenutku ukvarjamo. Treba je tudi povedati, da tudi nov revizor, ki je prišel ni ugotovil nepravilnosti, je pa predlagal, da se pri licencah drugače obračunavajo zadeve, tako, da to smo tudi naredili, zaradi tega je tudi izguba za lansko leto nekoliko večja in v bistvu je popravljena samo v primerjavah tudi rezultat za 16, gre enostavno zato, da licence je amortizacijska doba pet let, mi pa to kupujemo po »enterprice agreementu«, to se pravi pogodbi, kjer se na tri leta v bistvu obnovijo te licence in zaradi tega smo prišli, da se v treh letih tudi odpišejo, tako, da tudi to smo uredili. Bi samo to povedal, ja, za letošnje leto je planirana izguba 2,5 milijona evrov bila, ker drugače se enostavno ni dalo zapreti, kajti RTV Slovenija ima praktično 90, če ne 95 % vseh stroškov na pogodbo, to se pravi se mi moramo ukvarjati s tem, da se spremenijo pogodbe kjer seveda glavni delež so zaposleni. Zaradi tega mi posvečamo temu področju izjemno pozornost, v teku sta kot rečeno dve akciji, poleg te, ki sem že omenjal, da ne bodo klepal ur, ki niso potrebne, to je, da bomo šli v analizo potrebnih delovnih mest, vendar gre za zavod kjer je 2 tisoč 200 zaposlenih in je treba vsako enoto pregledali. In na drugi strani tudi že gledamo ali bi se lahko zmanjšalo število z nekimi predčasnimi odhodi, sporazumnimi za enkrat, tako, da tudi ta stvar je v teku, tako kot je v letnem načrtu tudi zastavljena in na tem seveda intenzivno delamo. Dokončno hočemo razrešiti te prekarce, tukaj se ukvarjamo s konkretnim imeni, zdaj je to padlo iz nekih 430 še nekje na 100 ljudi, predvsem niso vsi opravičeni, ampak spremljamo jih, problem imamo samo še s tem, da je Višje sodišče v enem primeru reklo, da moramo zaposliti tistega, ki nima izobrazbe, v drugem primeru je pa reklo, da nam ni treba tako, da smo zdaj v dilemi, zaprosili smo za tolmačenje in to je v letnem načrtu za letošnje leto predvideno, da se zaposlijo, ker smo iz previdnostnega principa to dali, da ne bo potem problem spet z kadrovskim načrtom kot je bilo to v lanskem letu, ko smo morali še zaposliti kar precej ljudi, ki so izpolnjevali pogoje. Tukaj gre v bistvu za prestavitev stroškov iz variabilnih med plače, tako da nek dodaten strošek ni, pri čemer pa seveda smo ugotovili, da teh, ki pridejo, ki so zaposleni nastaja tam 4 do 5 tisoč več, in če veste, da smo jih zaposlili 400, potem vidite s koliko več stroškov dela v bistvu ta hiša bi se morala ukvarjati, če ne bi vendarle nekih rezervacij dali.

Tudi ta finančni načrt, to se pravi 2,5 milijona je izgube in toliko je tudi likvidnostni primanjkljaj. Letos je v načrtu več, večji znesek, ki ga je omenil Peter, gre pa za to, da so se nam sprostili 4 milijone obveznic, vendar tega nismo predvideli, da bi porabljali, tako da je predvideno, da od tega denarja je konec leta še 2 milijona denarja na razpolago. Tako ali tak pa se likvidnost vedno uravnava tudi s tem, da če so kakšni izdatki večji, potem se investicije zmanjšajo, tako da tudi to stalno gledamo, čeprav kot rečeno, RTV Slovenija na srečo še razpolaga s tistim denarjem, ki smo ga ustvarjali v letu 1998 in 1999. Tako tudi RTV nima nobenih kreditov in ko smo se pogovarjali na financah, so rekli, uh, hvala, to se pravi se nam ni treba ukvarjati. Na srečo ja, ampak na dolgi rok pa to ne gre. Tukaj se popolnoma strinjam z obema predsednikoma, da je treba najti takšne rešitve, da bo to poslovanje vzdržno. Ampak, seveda naslavljamo nekaj oziroma naslovljeno je bilo nekaj stvari na to kaj bo treba tudi zakonodajno urediti. Ja, kar precej tega odprtega, ampak mislim, da v tem trenutku nima smisla o tem govoriti.

Hvala.