Hvala lepa, predsednik.

Dober dan vsem skupaj!

V gradivih ste dobili obširno poročilo, skupaj z vso dokumentacijo, zapisniki, tako bom jaz svoje poročilo skušal skrajšati in dati glavne poudarke ter ugotovitve nadzornega sveta med delovanjem v letu 2017. Jaz sem bivši predsednik nadzornega sveta, mandat sem zaključil 28. januarja 2018, moj naslednik je gospod Andrej Grah Whatmough in on bo lahko dal podrobnejša pojasnila, predvsem glede poslovanja v letošnjem letu in tudi izkazov 2017, ker jaz nimam dostopa do teh zadev.

Pristojnost Nadzornega sveta RTV Slovenija določa Zakon o RTV Slovenija in Statut Javnega zavoda RTV Slovenija in nadzorni svet je pristojen za spremljanje zakonitosti in gospodarnosti poslovanja. Kot veste, ima Javni zavod RTV Slovenija še en organ, to je Programski svet, ki je pristojen za program, kadrovske zadeve in vse ostalo. Ključna je, po mojem mnenju in tudi iz prakse se je izkazalo, dobra komunikacija med obema organoma, dokler je pač ta dualizem prisoten. To smo zagotovili ali pa sva zagotovila oba predsednika z medsebojnim informiranjem, stalno komunikacijo in vzajemno prisotnostjo na sejah, kjer sva obrazlagala stališča, razloge za odločitve in splošno informirala člane obeh organov o dogajanjih v RTV Slovenija.

Nadzorni svet ima enajst članov ali pa v letu 2017 je imel enajst članov, bil je polno zaseden, imel je dvanajst rednih sej, vse so bile sklepčne. Poleg tega ima nadzorni svet tudi štiri odbore, odbor za ekonomiko, za investicije, za trženje in za kadrovsko-pravne zadeve, ti so imeli petnajst sej v letu 2017 in vse so bile sklepčne. V letu 2017 je bilo delovanje nadzornega sveta in njegovih odborov osredotočeno na sprejemanje revidiranega letnega poročila o poslovanju zavoda v letu 2016 ter finančnih načrtov za leti 2017 in 2018 in na spremljanje zakonitosti in gospodarnosti poslovanja v letu 2017 praktično z vsakomesečnimi sejami. Dodatno smo tudi podrobno spremljali izvajanje strateškega načrta in reševanja problematike honorarnih sodelavcev in slabega ali pa neobvladovanja rasti stroškov dela, ki so po naši oceni ali pa po moji oceni ena največjih nevarnosti in izzivov za prihodnje.

Kratko bom povzel glavne poudarke letnega poročila za 2016, za finančni načrt 2017 in 2018.

Letno poročilo za leto 2016. Obravnavali smo revizorjevo poročilo. Revizor je bil zunanji revizor Realinea, pridržka ni bilo, večjih nepravilnosti tudi ne in tudi ni bilo pisma vodstvu zavoda. Prihodki iz poslovanja v letu 2016 so znašali 118,6 milijona evrov, od tega v strukturi 94,2 prihodki iz prispevka, ki ga plačujejo vsi naročniki električnega omrežja, to so več ali manj javna sredstva. Razlika je bila iz prihodkov od oglaševanja 12,8 milijona evrov, komercialnih prihodkov, to je trženje predvsem dostopa v multiplex in drugih tehničnih storitev, in 1,7 milijona iz raznih sofinanciranj. Iz samega poslovanja je v letu 2016, tako kot v predhodnih letih, RTV Slovenija izkazovala primanjkljaj ali izgubo 2,7 milijona, ki se je pokrila iz vira finančnih prihodkov, se pravi, od prodaje naložb, to je predvsem oziroma samo delnice Eutelsata in dividend iz Eutelsata ter iz obresti iz obveznic Republike Slovenije. Portfelj finančnih naložb RTV Slovenija sestoji iz delnic Eutelsata in obveznic Republike Slovenije. Tako je bil končni rezultat oziroma celotni prihodki so znašali, ob upoštevanju tudi finančnih prihodkov v letu 2016, 124,8 milijona evrov in končni rezultat, ob upoštevanju tudi tega pozitivnega efekta od prodaje finančnih naložb in prihodkov iz finančnih naložb, 59 tisoč 612 evrov. Stroški dela so znašali v letu 2016 72,9 milijona evrov in so v strukturi vseh odhodkov ali stroškov RTV Slovenija znašali 58 %, od tega 62,4 milijona redno zaposleni za nedoločen čas in 10,5 milijona zunanji sodelavci.

Prehajam na finančni načrt RTV Slovenija za leto 2017. Načrtovani so bili prihodki iz poslovanja v višini 118 milijonov evrov. Izguba iz poslovanja, ki bi nastala v višini po načrtu 565 tisoč evrov, bi se pokrila iz prihodkov iz finančnih naložb, ne iz prodaje, se pravi, samo iz dividend in iz obresti, ker prodaj finančnih naložb v letu 2017 ni bilo načrtovanih in so samo ti prihodki bili načrtovani iz dividend iz naslova delnic Eutelsat in obresti, ki jih nosijo obveznice Republike Slovenije. Načrtovan je bil končni rezultat dobiček 32 tisoč evrov, načrtovani so bili stroški dela v višini 71 milijonov evrov.

Zdaj bi samo kratko - in bi prosil sedanjega predsednika, da me dopolni ali popravi, če bom kakšno številko narobe povedal - glede realizacije 2017. Dejanski prihodki so bili višji od načrtovanih. Kot sem povedal, načrtovani so bili 118 milijonov, realiziranih je bilo 119,5 milijona evrov. In realizirana je bila na koncu leta izguba 720 tisoč evrov. Pri stroških dela je bil presežen načrt, da vas spomnim, načrtovano je bilo 71 milijonov evrov za stroške dela, dejanski stroški dela so znašali 73,8 milijona evrov oziroma 2,8 milijona več, kot so bili načrtovani, in so predstavljali 61 % v strukturi vseh stroškov. Se pravi, negativen napredek na leto 2016, z 58 % v strukturi na 61 % v strukturi.

Prehajam na finančni načrt RTV Slovenija za leto 2018. Načrtovani so prihodki iz poslovanja v višini 119,5 milijona evrov, načrtovana - kljub velikim naporom nadzornega sveta, da bi na nek način zagotovili, da vodstvo načrtuje pozitivni izkaz, to ni bilo možno, kljub več sejam, argumentacijam in tako naprej zaradi specifike, pač argumentacija vodstva je bila specifika leta 2018, številni športni dogodki, nogometno prvenstvo in še nekaj takih, tako, da je izguba iz poslovanja načrtovana v višini 2,8 milijonov, ki naj bi se pokrila z prodajo, se pravi finančnih naložb, v kombinacijo finančnih naložb in prihodkov iz finančnih naložb, že prej omenjenih v višini 3,5 milijonov evrov. Končni rezultat načrtovan za letošnje leto je pozitivno, naj bi bil ob upoštevanju teh tudi finančnih prihodkov 22 tisoč evrov in pozitivni pač denarni tok in pozitivno denarnih sredstev v višini 2 milijona evrov, s tem, da bi stroški dela narastli na 75,2 milijona evrov ali v strukturi 63 % vseh stroškov. Od tega redno zaposlenih 69 milijonov in zunanji sodelavci 6,2 milijona evrov. To je na kratko, da dobite pač sliko.

Zdaj bi vas pa želel samo informirati o tem kar je tudi malo obširneje zapisano v poročilu, ki ga imate v gradivu. O tem kaj so po mnenju nadzornega sveta nerešene zadeve in največji izzivi pač za naprej oziroma naloge za naprej. Po našem mnenju so največji nerešeni izzivi za zagotovitev vzdržnega finančnega poslovanja javnega zavoda RTV Slovenija v prihodnjih letih naslednji. Najprej in predvsem hitro pomembno znižanje in za tem strogo obvladovanje stroškov dela in preprečevanje ponovitve sedanjega stanja nezadržnega naraščanja vseh stroškov dela, ki bodo v strukturi vseh načrtovanih odhodkov v letu 2018 predstavili 63%.

Drugič, prekinitev dosedanje dolgoletne prakse pokrivanja finančnega primanjkljaja s porabo finančnih naložb iz enostavnega razloga, ker je teh finančnih naložb koncem leta lanskega tam okoli 17 milijonov evrov. Vrednost teh finančnih naložb pač niha glede na to kako kotira predvsem delnica / nerazumljivo/… na borzah in bi ob predpostavki letne porabe 7,2 milijona finančnih naložb kot je bilo predvideno v prvi nesprejeti verziji finančnega načrta za 2018, nadzorni svet je pač po dolgem pregovarjanju, prigovarjanju, svetovanju, dosegel to, da se pač nekaj investicij, predvsem izgradnja dodatne stavbe Komenskega pet odložila do ali pa odločanja o tem odložilo do sprejema celovitega finančnega načrta, projekta, ki pač ni bil popoln, ko smo ga dvakrat, trikrat obravnavali v letu 2017 in zato se je pač to znižalo. Ampak ob predpostavki, da bi spoštovali ta prvotno predložen finančni načrt za 2018, z porabo 7,2 milijonov evrov teh finančnih naložb in ob predpostavki nadaljevanja take prakse v naslednjih letih bi to zadostovalo največ za 2 dodatni leti tovrstnega, pač tovrstne prakse.

Tretja zadeva, prioritetna poraba dela preostalih finančnih naložb za izvedbo prepotrebnih sanacijskih ukrepov in projektov z dolgoročnim razvojnim potencialom za zagotovitev uravnoteženega poslovanja in pokrivanja vseh odhodkov s prihodki iz rednega poslovanja. Pač prihodki iz rednega poslovanja so ta javna sredstva, prispevek, ki tvori okoli 80 % v strukturi prihodkov, potem pa še prihodki za oglaševanje in ostali prihodki komercialnih dejavnosti in nekaj drugih. Četrtič, RTV Slovenija mora opravičiti financiranje z javnimi sredstvi preko prispevka s kakovostnimi konkurenčnimi programi radia in televizije z ustrezno poslušanostjo in gledanostjo preko vseh razpoložljivih sodobnih tehnologij, kar je to sedanje vodstvo že začelo izvajati in predvsem tudi skozi to s pomladitvijo poslušalstva in gledalstva. V strukturi je največ, pač je jasno razvidno, da RTV Slovenija izgublja ravno v segmentu mladih poslušalcev in gledalcev, ki so pač vezani bolj na drug pristop in na moderne tehnologije. Nadzorni svet je v letu 2017, tako kot v preteklih letih mandata, naložil generalnemu direktorju, da sprejme vse potrebne ukrepe o racionalizaciji, optimizaciji za zagotovitev uravnoteženega pozitivnega poslovnega izida in denarnega toka v naslednjih letih, brez dosedanje dolgotrajne prakse ali pa dolgoletne prakse, vsakoletne več milijonske porabe finančnih naložb. V zadnjih 10 letih je bilo okoli 100 milijonov teh finančnih naložb porabljenih za predvsem tehnološko posodabljanje, za izvajanje programa, v nekaterih letih 4 milijone, v enem letu celo 18 milijonov, kar pa je imelo tudi nek stranski, če temu v narekovaju rečem, pozitiven učinek, da je pač pokrivalo tudi izgubo iz poslovanja, predvsem zaradi ali zaradi razlike med nabavno ceno delnic Eutelsata in pa prodajno ceno, ko se je pač skozi leta prodajala. Ta razlika je pozitivna in tukaj je bil vedno izkazan nek dobiček, ki je pač pokril negativen izid ali izgubo iz konkretnih let. To je nek kolateralen efekt, ki je na nek način nepozornemu opazovalcu pač prikrival dejstvo, da dejansko RTV Slovenija že dolga leta dejansko posluje z izgubo.

Nadzorni svet je generalnemu direktorju svetoval, da kot strokovno podlago za izvedbo sanacije poslovanja ter potrebnim optimizacij v sodelovanju z vsemi deležniki takoj začne izvajati projekt prenove vseh poslovnih in produkcijskih procesov RTV Slovenija.

Navedel bi še nekaj neizvršenih nalog. Ob zaključku mojega mandata, če je kakšna bila vmes izvršena, me bo dopolnil ali popravil sedanji predsednik nadzornega sveta.

Najprej in predvsem izdelava vzdržnega strateško operativnega načrta za razvoj RTV Slovenija za obdobje 2018 do 2022.

Naslednja, realni programsko-produkcijski finančni načrti ter njihova izvedba brez odstopanj. Vsakoletna praksa je pač večmilijonsko odstopanje, kot sem že prej omenil, predvsem pri stroških dela.

Izvedba prenove vseh poslovno-produkcijski procesov ter na podlagi tega definiranje potreb v profilu in številu kadrov ter reorganizacija in sistematizacija delovnih mest ter racionalizacija in optimizacija poslovanja. Nevzdržno je namreč, da stroški dela naraščajo za redno zaposlene in potem dodatno, ki sicer se znižuje vsako leto, se dodatno uporabi red veličin 10 milijonov, v letošnjem letu 6 milijonov še za zunanje sodelavcev. To po mojem mnenju jasno kaže, da je nekaj narobe tudi s strukturo zaposlenih in je treba tudi na tem področju pač ukrepati.

Izdelava normativov za vse kategorije zaposlenih. Izvedba projekta izboljšanja organizacijske klime in motiviranosti zaposlenih, pomembna naloga.

Izboljšanje komunikacije z notranjimi, zunanjimi javnostmi.

Izvedba projekta porazdeljevanja stroškov po oddajah programov, bi rekel, dokaj elementarna zahteva, se pravi, definiranje kaj je lastni strošek produkcije. Nekaj je na tem področju bilo narejeno, vendar zadeva še ni zaključena.

Potem sistemska ureditev obvladovanja avtorskih pravic, iz tega naslova prihajajo vsako leto številne tožbe, tudi izgubljene pravde avtorjev ali pa lastnika avtorskih pravic, tipično je, da to prihaja iz bivših, iz logov bivših zaposlenih na RTV Slovenija.

Skratka, to je pomembna naloga, ker za vsako arhivsko gradivo, ki se želi predvajati ali pač posredovati nekomu za uporabo, je predhodno treba ugotoviti ali so avtorske pravice urejene ali ne, sicer prihaja do zahtevkov lastnikov. Raziskati sume korupcijskih tveganj in nasprotovanja interesov, za kar je nadzorni svet predlagal generalnemu direktorju, da to opravi notranja revizija. Vnos protikorupcijske klavzule, vse pogodbe, ki jih sklepa RTV Slovenija. V nekaterih je v nekaterih ni, no to je pač bila naloga, ki jo je nadzorni svet dal vodstvu, da to uredi. In pa pisna zaveza vseh zaposlenih RTV Slovenija, da sporočijo o morebitni konflikt interesov. Vodstvo se mora po našem mnenju osredotočiti na izvajanja poslanstva nalog, ki jih določa Zakon o RTV Slovenija, ob sočasnem izvajanju projektov, povečana učinkovitost in kakovost delovanja RTV Slovenija, kar vključuje tudi povečanje izkoristka in produktivnosti vseh razpoložljivih kadrovskih in tehničnih resursov RTV Slovenija na vseh geografskih lokacijah. To je dokaj neenakomerno izkoriščano. Lokacije, kot veste, so tri, Ljubljana, Maribor in Koper. Izvajanje le tistih tržnih dejavnosti, ki s tržnimi prihodki pokrivajo svoje stroške. Tipično področje ker temu ni tako, so orkestri. Prioritetno vlaganje prihodkov finančnih naložb v dejavnosti ki bodo pomagale zagotoviti vzdržno poslovanje sposobnost vzdržati tržne pritiske konkurence in predlagati ustanovitelju optimalen in vzdržen nabor programov in nalog RTV Slovenija, ki se morajo financirati iz javnih sredstev. Po mojem mnenju bi RTV Slovenija povečala učinkovitost nadzora poslovanja ter zmanjšala posledično obremenitev vodstva, ki ga ima pač z nadzornim in programskim svetom, če bi združili programski nadzorni svet v enovit organ nadzora, po vzoru delniških družb. V primeru, da ostaneta še naprej dva organa, bi bilo smotrno izvršiti majhno spremembo v postopku sprejemanja programskega produkcijskega načrta in finančnega načrta tako, da nadzorni svet najprej sprejme finančni načrt, se pravi, okvir finančni, v katerem nato programski svet sprejme programsko-produkcijski načrt. Sedanji postopek namreč je tak, da sicer programski svet sprejme ali pa mnenje, ki je neobvezujoč za nadzorni svet o finančnem načrtu, poleg tega, da sprejme programski produkcijski načrt. In v izogib kakršnimkoli dvomu ali pa nesporazumom na tem področju bi bila to, kar sem povedal, elegantna rešitev, po mojem mnenju. Sicer pa je moje osebno opažanje, moram poudariti, to ni mnenje vse nujno vseh članov nadzornega sveta, da je statusno pravna oblika javni zavod neke vrste anahronizem in otežuje marsikateri ali pa uvajanje marsikaterega ukrepa, ki bi povečal učinkovitosti poslovanja, zato bi lahko ustanovitelj razmislil o tem ali ni prišel trenutek, da se ta statusna oblika spremeni in pa prilagodi današnjemu času.

Hvala lepa.