Hvala lepa predsednica za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci in ostali gostje, lepo pozdravljeni tudi v imenu Državnega sveta.

Torej, Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je soglasno podprla spremembe Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, kljub opozorilom, ki jih je že dr. Murglova povedala, da je vsaka taka sprememba na tem področju občutljiva. Jasno je, da gre za eno bolj občutljivih marginalnih skupin v družbi, preko katere ali pa skozi katero se meri, kakšna družba sploh smo, vendar se nam je zdelo, da gre za pozitivne spremembe, ki lahko prinesejo dodatne koristi otrokom s posebnimi potrebami. Saj veste, razlike so zelo velike v tem, kdo so otroci s posebnimi potrebami in to je včasih ekonomska kategorija. Če pogledate, kaj se je zgodilo v Grčiji … V Grčiji je v času krize začel odstotek otrok s posebnimi potrebami sistematično padati. Recimo, bistveno manjši je v Romuniji, Bolgariji, v baltskih državah kot v skandinavskih državah. Tako da, tukaj ne gre vedno za vprašanje stroke, ampak pogosto za vprašanje ekonomije oziroma odnosa do teh otrok. Razlike v Evropi so neverjetne. Nekajkratnik je lahko, kar se tiče obravnave, recimo v času obveznega šolanja, v posameznih državah. Slovenija je tukaj nekje nad sredino, kar pomeni po moje, da smo vsaj v temelju, v osnovi ustrezno organizirani. Seveda pa to ne pomeni, da ne bi pogledali tistega, kar je že rekla tudi dr. Murglova in tudi državna sekretarka. Mi imamo 11 tisoč odločb o otrocih in tu gre za nek pojav, ki ga učiteljstvo na nek način poskuša urediti s tem, da bi bil dodatni in dopolnilni pouk nekaj, kar bi lahko učitelji presojali, ali je… Namreč, dogaja se nek pojav, saj ne rečem, da je dominanten, to je, da starši včasih kar preskočijo to, ker gre za neobvezno kategorijo obveznega in dodatnega, torej dopolnilnega pouka. Preskočijo jo zato, ker imajo, ocenjujejo, da bo bolje, če čim prej pridejo do odločbe in tukaj se po nepotrebnem verjetno en del stroška proizvaja, kajti, če bi strokovnjaki lahko imeli tu nekaj več besede, bi verjetno en del bil privarčevan pa namenjen tistim, ki dejansko to potem v celoti potrebujejo, skratka tu gre za in seveda mi smo si želeli, da bi v tem delu zakon tudi kaj rekel, ne reče, ampak opozarjam na to, da je treba vprašanje dodatnega dopolnilnega pouka rešiti racionalneje kot je zdaj rešeno. Ker nima smisla ponavljati reči, ki so bile izrečene, torej Državni svet je soglasno predlog sprememb podprl.

Hvala lepa.