Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, poslanci in drugi prisotni, lepo vas pozdravljam.

Če mi dovolite, spoštovani gospod predsednik, bi 1. točko nekoliko povezal z 2. točko, kajti tudi 2. točka je pravzaprav del poročila o Zasedanju Evropskega sveta v Bruslju, vsaj delno, potem pa me bo verjetno še dopolnil, če bo to potrebno, minister za zunanje zadeve.

Torej, spomladansko Zasedanje Evropskega sveta, ki je potekalo 22. do 23. marca 2018, je svoj prvi dan, torej 22. marec, namenilo razpravi o gospodarskih in trgovinskih temah ter vprašanju migracij in nadaljnjih odnosov s Turčijo. V luči nedavne zastrupitve bivšega ruskega agenta Skripala v Združenem kraljestvu pa je beseda seveda tekla tudi o ustreznem odzivu na ta dogodek. Drugi dan zasedanja, torej 23. marca, je Evropski svet v formatu EU-27, torej brez premierke Združenega kraljestva, obravnaval tudi stanje pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, čemur pa je nato sledil še vrh območja evra, kjer smo se države članice tega evrskega območja posvetile predvsem vprašanjem prihodnjega razvoja evropske in monetarne unije.

Razumel sem, da članice in člane Odbora za zunanjo politiko zanimajo predvsem tiste zunanjepolitične teme tega zadnjega Evropskega sveta, zato bi se seveda v nadaljevanju osredotočil predvsem na te teme. Če bo potrebno kaj več, kolikor ni razvidno že iz sklepov, pa me boste verjetno lahko vprašali in se bomo pogovorili tudi o tem.

Kar zadeva trgovinska, gospodarska vprašanja, je bila razprava osredotočena na odziv Evropske unije na takrat še napovedane, kasneje pa sprejete ukrepe ZDA, ki omejujejo uvoz jekla in aluminija v ZDA. Voditelji članic Evropske unije smo skupno, torej soglasno izrazili privrženost svobodni trgovini z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije. Ob tem smo naslednji dan zasedanja izrazili zadovoljstvo, da je bila Evropska unija vsaj začasno, torej za približno mesec dni izvzeta iz novega uvoznega režima za jeklo in aluminij v ZDA, hkrati pa smo seveda izrazili enotno podporo Evropski komisiji in pristojni komisarki pri nadaljnjih pogovorih s pristojnimi v Washingtonu. Dejstvo je, da zadeva še ni dokončno odločena in Evropa, torej Evropska unija si ne želi tovrstnih ukrepov, jih ne podpira in si tudi ne želi kakšne trgovinske vojne z ZDA. Ker pa smo seveda zaenkrat v dialogu, upamo, da bomo uspeli skozi dialog – tu ne gre za pogajanja, ampak za dialog; to je zelo pomembno – prepričati naše partnerje, zaveznike, tudi prijatelje v ZDA, da tega ukrepa proti Evropski uniji ne sprejmejo. Ta pogajanja zdaj intenzivno potekajo. Ti sklepi glede tega vprašanja so bili skladni s stališči in interesi Slovenije. Kot sem rekel, upamo na dober izid teh pogovorov. Ne gre namreč pozabiti, da je okoli 90 % slovenskega jekla in aluminija povezanega prav z ameriškim trgom in ocene se gibljejo, torej vrednost tega izvoza bistveno presega 60 ali celo več milijonov, zato sem se tudi sam zavzel za tovrsten pristop Evropske unije.

V luči Vrha Evropske unije in Turčije, ki je bil nato 26. marca v Bolgariji - v času Zasedanja Evropskega sveta je bil seveda predvidevan -, smo del razprave voditelji namenili tudi prihodnjemu sodelovanju s Turčijo. V takih razpravah, ko govorimo o Turčiji, se vedno na nek način izpostavljajo evropske demokratične vrednote, tiste, na katerih počiva Evropska unija, in vemo, da jih Turčija v celoti ne upošteva, po drugi strani se pa vedno izpostavlja tudi naš partnerski odnos s Turčijo v različnih zadevah, predvsem pa glede na sporazum v zvezi migracijami. No, in v tem smislu so bili sprejeti sklepi Evropskega sveta pretežno odziv na aktualno dogajanje v vzhodnem Sredozemlju in v Egejskem morju, večji del razprave pa je bil namenjen sodelovanju na področju migrantske in begunske problematike. Turčija je namreč še pred tem našim vrhom izrazila pričakovanje, da bo prišlo do sprostitve druge tranše finančne podpore za njene aktivnosti v skladu s sporazumom o sodelovanju na omenjenem področju iz marca 2016. Tukaj smo se voditelji strinjali, da je treba dialog s Turčijo nadaljevati, hkrati pa smo tudi soglašali s sprostitvijo te tako imenovane druge tranše podpore Turčiji v višini 3 milijard evrov. Šlo je za že obljubljeno vsoto in tukaj smo se odločili, da se to seveda realizira, da so pogoji za to izpolnjeni, so pa bili seveda izraženi različni pogoji glede načina in pogojev financiranja. Odprto je na primer še vprašanje, kolikšen del se bo črpal iz proračuna Evropske unije in kolikšen del naj bi prispevale države članice. To seveda ostaja še na ravni dogovarjanja.

Tokratni sklepi Evropskega sveta v povezavi z načrtovanim Vrhom med članicami Evropske unije in državami Zahodnega Balkana, ki bo, kot vemo, 17. maja v Sofiji, vsebujejo, in to štejem tudi za pozitivno, omembo oziroma referenco na širitev Evropske unije. Širše razprave o širitvi Evropske unije na tokratnem Zasedanju Evropskega sveta sicer ni bilo, bil pa je sprejet sklep, da bo Svet Evropske unije širitvena vprašanja obravnaval letos junija. Tu bi želel povedati, da vedno, kadar sodelujem v razpravi na to temo in ta tema je praviloma zelo pogosto odprta, gre bodisi za migracije, bodisi za širitvena vprašanja, bodisi za varnostna vprašanja, vedno poudarjam pomen Zahodnega Balkana, pomen bodoče integracije držav Zahodnega Balkana v evroatlantske povezave in dejstvo je, da Slovenija ta proces podpira. Torej, smo za politiko teh integracij, odprtih vrat, sodelovanja z državami Zahodnega Balkana in seveda to podpiramo pod pogojem, da te države izpolnijo pogoje, ki so potrebni za pridružitev Evropski uniji in tudi Natu.

Potem, če nadaljujem, bi dejal, da smo na delovni večerji obravnavali tudi ta obžalovanja vreden dogodek zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Skripala in njegove hčere v Salisburyju, torej v Združenem kraljestvu. Kolegica Theresa May je pri tem predstavila ugotovitve svoje vlade v zvezi s tem dogodkom in oceno celotne zadeve. V razpravi, ki je sledila, smo bili vsi voditelji enotni – poudarjam, da res enotni – glede ostre obsodbe incidenta in izraza sočutja s prizadetimi v napadu, pri čemer smo tudi soglasno izrazili brezpogojno solidarnost z Združenim kraljestvom, kar je seveda zajeto tudi v samem sklepu, ki ste ga prejeli v vednost. Evropski svet se je s konsenzom strinjal z oceno Vlade Združenega kraljestva, da je za napad zelo verjetno odgovorna Ruska federacija in da ne obstaja nobena prepričljiva alternativna razlaga. Enotni smo bili tudi glede namere po krepitvi odpornosti na kemična orožja in zmogljivosti za spopadanje s hibridnimi grožnjami. Če bi bila želja, da morda tu kakšno stvar podrobneje pojasnim, mi boste povedali, jaz pa bom ocenil, ali to lahko storimo na odprti seji oziroma ali je primerneje, da sejo zapremo. Lahko pa povem, da smo bili v tej razpravi res zelo enotni, vsi smo pač izrazili solidarnost z Združenim kraljestvom in, kot sem rekel, tudi obsodbo takšnega in tovrstnih dejanj. Kot veste, ta naš konsenz izhaja tudi iz sprejetih sklepov Evropskega sveta, pa tudi izjave predsednika Evropske komisije, Donalda Tuska, ki je bila podana nekaj dni kasneje.

Tako da, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, omenjene sklepe je Slovenija podprla kot polnopravna članica Evropske unije, pri čemer je podprla tudi skupaj z vsemi ostalimi članicami Evropske unije, s tem mislim tudi na Veliko Britanijo, ki je še vedno članica Evropske unije, odločitev o vpoklicu veleposlanika Evropske unije v Moskvi na posvet v Evropsko unijo. Potem je sledil še nek pogovor o celotni situaciji, iz katerega je rezultirala neka ugotovitev, da seveda lahko in da je morda smiselno, da vsaka država še posebej pri sebi premisli, ali bi štela za primerno, da sprejme še kakšen ukrep v zvezi s tem incidentom v Salisburyju. Tako da, odločitev o teh bilateralnih ukrepih, ki so v nadaljevanju sledili, sprejela jo je tudi Slovenija, je bila v celoti in soglasno na Evropskem svetu prepuščena avtonomni odločitvi posameznih držav članic. Kot veste, nekatere države članice so se na podlagi tega premisleka, ki so ga opravile takoj potem v prihodnjih dneh, odločile za izgon manjšega števila ruskih diplomatov, nekaj članic pa se je odločilo za vpoklic veleposlanikov v Moskvi domov na konzultacije. No, in Slovenija je v tej drugi skupini držav članic, ki so se odločile za ta vpoklic veleposlanikov na konzultacije. Lahko povem, to sicer že veste, ampak naj navedem za zapisnik, da se tako glede na vrsto ukrepa, ki smo ga samostojno izbrali, uvrščamo v krog držav, kot so Malta, Luksemburg, Portugalska, Slovaška, Bolgarija. Mislim, da k temu lahko še dodam, da smo s tem izkazali neko odgovornost in solidarnost in kredibilnost našega partnerstva v Evropski uniji, iz katerega članstva pač izhajajo določene obveznosti. Naj tudi poudarim, da je Slovenija 27. 3. 2018, se pravi nekaj dni za tem Evropskim svetom, podprla izjavo Nata v zvezi s primerom zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Skripala in njegove hčere in odločitev generalnega sekretarja Nata, da odvzame oziroma zavrne akreditacije desetih ruskih diplomatov ter da se izpelje postopek zmanjšanja celotnega števila ruske delegacije pri stalni misiji Nata iz 30 na 20. Torej, tudi v okviru Nata je Slovenija izkazala to svojo solidarnost z ostalimi zaveznicami in partnerji po načelu solidarnosti, ki so ga pač izkazale tudi vse članice v tem primeru. Naj povem, da je Vlada v tem svojem ravnanju, tako v oceni, ki je bila podlaga za sprejetje teh odločitev, kot tudi v samih odločitvah, ravnala soglasno. Torej, ti sklepi, odločitve so bili sprejeti soglasno in ocenjujem, da smo pač s tem na nek način, če poudarim, izrazili potrebno solidarnost na nek primeren in premišljen način.

Toliko, spoštovani gospod predsednik, iz moje strani. Če pa želite vi oziroma člani odbora dodatna pojasnila, sem pa seveda na voljo, pa tudi zunanji minister bo verjetno dodal še kaj podrobnejšega.

Hvala lepa.