Hvala lepa.

To sem vprašal samo zaradi tega, da naredim ta proces nekoliko bolj transparenten.

Torej, najprej bi želel povedati, da je Slovenija resnično zaskrbljena in je glede te turške izvršene vojaške vaje, operacije v območju Afrina v Siriji in se seveda popolnoma strinja s stališčem, da se resolucija 24/01 (?) o 30-dnevni prekinitvi spopadov, ki jo je sprejel Varnostni svet Združenih narodov 24. februarja letos, nanaša tudi na to turško operacijo »Oljčna vejica« proti ljudskim zaščitnim enotam kurdske demokratične stranke. Resolucija, in takšna je dikcija tega teksta, iz prekinitve napadov namreč izvzema zgolj vojaške operacije proti Daesh, Al Kaidi in Al-Nusri ter operacije proti nekaterim drugim posameznikom in skupinam, ki so povezane s terorističnimi organizacijami in so specifično navedene na sankcijskem seznamu Združenih narodov. Mislim, da je potrebno povedati tudi to, da smo že pred sprejemom te resolucije 24. februarja v izhodiščih za neformalno zasedanje, zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije, 15. in 16. februarja, sprejeli stališče, da Slovenija Turčijo poziva, da se vzdrži prekomernih vojaških posegov, ki bi lahko pripeljali do stopnjevanja nasilja med vpletenimi stranmi v izogib civilnih žrtev, poslabšanja humanitarnega položaja tamkajšnjih prebivalcev in pa seveda predvsem novega vala beguncev, ki bi utegnili znova priti na meje Evropske unije. Vlada Republike Slovenije je v izhodiščih za zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije 19. marca tudi sprejela stališče, da vse strani, ki so vpletene v konflikt v Siriji, poziva k takojšnjemu in popolnemu spoštovanju resolucije Varnostnega sveta 24/01 (?). Poudarili smo tudi, da so vse strani obvezane spoštovati mednarodno humanitarno pravo ter pravo na področju zaščite človekovih pravic. Omenjeno se seveda nanaša tudi na Turčijo in to smo eksplicitno poudarili v teh naših stališčih. Seveda je položaj v Siriji iz vseh različnih aspektov geopolitike in involviranih strani izjemno občutljiv in je resnično v osredju ne samo zanimanja, ampak resne skrbi med voditelji Evropske unije. Konkretne izjave v tem smislu je podala tudi visoka predstavnica za zunanje zadeve, gospa Mogherini. Slovenija je vključena v razprave o Siriji tudi v okviru Sveta za človekove pravice. Ta razprava trenutno teče v Ženevi. Zasledili oziroma seznanjeni smo z izjavo visoke predstavnice Mogherini v imenu vseh držav članic, kjer je podala mnenje, da vse strani poziva k spoštovanju resolucije, že omenjene 24/01 (?), in izrazila visoko stopnjo zaskrbljenosti glede slabšanja humanitarnega položaja v Afrinu. Tudi na zadnjem zasedanju Sveta za zunanje zadeve, 19. marca, ki sem se ga sam udeležil namesto ministra, smo obravnavali ta položaj v Siriji. Na zasedanju sem eksplicitno izpostavil nujnost implementacije resolucije 24/01 (?) ter potrebo po stopnjevanju pritiska EU na države garantke deeskalacijskih območij in sem omenil Rusijo, Iran in Turčijo. Posebej sem izrazil zaskrbljenost Slovenije na dogajanje v Guti in Afrinu. Poudaril sem tudi pomen prevzemanja odgovornosti za vojne zločine na tem območju. Jutri bo Evropski svet, domnevam, ponovno obravnaval del te tematike in pričakujemo, da bo predsednik Vlade, ki se udeležuje tega zasedanja, podal konkretna stališča na liniji dosedanjih opredelitev zunanjega ministrstva. Ocenjujemo, da je potrebno navkljub končanju teh glavnih spopadov, dejstvo je, da so spopadi v Afrinu zaključeni, da imamo opraviti s približno 200 tisoč razseljenih oseb, da je to eno glavnih kurdskih oporišč, torej mesto samo, da je potrebno zagotoviti varnost predvsem civilnega prebivalstva, njihove lastnine in pa zaščito človekovih pravic. Ocenjujemo in pričakujemo, da bo o tem smislu govoril, nastopal predsednik Vlade jutri v Bruslju, da je potrebno vzpostaviti pogoje za vrnitev razseljenih oseb, ki so zapustili Afrin in v tem smislu delovati proaktivno v razreševanju te problematike. Kar se tiče samega tega sklepa druge točke pa bi morda nekaj več povedal takrat, ko boste to sprejemali.