Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani predsednik vlade, ministri, kolegi in kolegice.

Prvo vprašanje, ki je tukaj postavljeno, je, zakaj sta dve poslanski skupini predlagali osnutek Ustavnega zakona o dopolnitvi Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Odgovor je zelo preprost – zato da dodatno zaščitimo premoženje Republike Slovenije in zato da v Sloveniji vsi subjekti upoštevajo pravni red; pravni red, ki je bil sprejet, bom rekel tisti začetni, pred približno 24, 25 leti, ko je ta Državni zbor sprejel Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine; pravni red, ko govorimo o mednarodnih sporazumih – Sporazum o vprašanjih nasledstva, na primer, ter sporazum oziroma Memorandum o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Ti sporazumi so po ugotovitvah mednarodne javnosti in po ugotovitvah slovenske javnosti dejansko kršeni. Kršeni so s tem, ker Nova Ljubljanska banka na podlagi sodnih zahtevkov hrvaških sodnih oblasti izplačuje oziroma plačuje te zahtevke ali celo prihaja do izvršitve sodnih odredb. Nova Ljubljanska banka je v lastništvu države in s tem seveda lahko rečemo, da enostavno na podlagi nepravnih aktov Nova Ljubljanska banka nekaj plačuje ali mora plačevati ali pa dejansko pride do izvršitve na podlagi sodb hrvaških sodišč. Seveda ima celotna zgodba dolgo brado, jaz jo tukaj ne bom pojasnjeval, gre za 25 let, vendar dejstvo je, da sam Ustavni zakon in sami mednarodni sporazumi dejansko, kot kaže, ne dajejo zadostne zaščite za to, da ohranimo premoženje Republike Slovenije. Zato je narejen ta dodatni napor, da se dodatno zaščiti slovensko premoženje v Republiki Hrvaški. Tukaj gre na eni strani tako za prvovrstno pravno vprašanje, skratka ali veljajo vse mednarodne pogodbe in ali velja Ustavni zakon, kot za ekonomsko finančno vprašanje. Ekonomsko finančno vprašanje, spoštovani predsednik ste omenili, da je to vprašanje nekega drugega, da je to lahko ločeno, vendar s tem se izredno zmanjšuje vrednost državnega premoženja. S tem, ko se izvaja odločbe hrvaških sodišč, se izredno zmanjšuje slovensko premoženje, najprej seveda, lahko rečemo, na področju simbolike, vendar potencialno to pomeni izredno veliko zmanjšanje potencialnega premoženja Nove Ljubljanske banke. Zaradi tega in ker je bilo že na Komisiji za nadzor javnih financ natančneje obrazloženo, kakšne so vse možne finančne in ekonomske implikacije, se bomo tukaj zadržali na samem predlogu zakona.

Sam predlog Ustavnega zakona Novi Ljubljanski banki prepoveduje izplačila vseh zahtevkov na podlagi sodb sodišč Republike Hrvaške. Prav tako nalaga sodiščem Republike Slovenije, da v skladu s pravnim redom Evropske unije ne izvajajo izvršljivosti sodnih odločb v zvezi z zahtevki, ki bi jih imela Hrvaška sodišča, ker je to v nasprotju s slovenskim pravnim redom. Nalaga Novi Ljubljanski banki, da uporabi vsa pravna sredstva, da se to prepreči. In seveda nalaga tudi Republiki Sloveniji oziroma Finančni upravi Republike Slovenije, da se škoda, če bi bila izterjana s strani hrvaških oblasti, da se ta škoda izterja od hrvaških družb v večinski državni lasti in da seveda to naredi Finančna uprava Republike Slovenije. Predlagatelji vlagamo to zato, ker to pomeni dodatna zaščita. Seveda po našem mnenju že sedanji pravni okvir ne omogoča tovrstnih dejanj hrvaških sodišč. To pomeni dodatno zaščito in seveda to pomeni, da enostavno moramo enkrat seveda tudi v političnem smislu reči, slovenskega premoženja ne damo, ne damo, še posebej ga ne damo v primeru, ko nam ga dejansko izterjujejo sodne oblasti druge države. Jaz upam in želim si, da bomo dosegli, zato da bomo sprejeli in uzakonili spremembe oziroma dopolnitve ustavnega zakona, čim večje politično soglasje, da bomo dejansko državotvorno odločili zaradi tega, ker so navedene rešitve vitalnega pomena za nadaljnji obstoj in razvoj slovenske države.

Hvala lepa.