Ja, hvala za besedo.

Tako kot je državni sekretar Mally povedal, jaz se bom osredotočila absolutno samo na evropsko kohezijsko politiko. Seveda kohezijska politika je pod izjemnih pritiskom. V tem trenutku bi se v okviru kohezijske politike še vedno reševalo praktično vse, tako ekonomska vprašanja, vprašanja, povezana z globalizacijo, socialna vprašanja, migracije, pa tudi na koncu koncev fleksibilnost proračuna. Zdaj, jasno je, da postaja vprašanje vladavine prava in pa spoštovanje temeljnih vrednot EU ena temeljnih pogojenosti kohezijske politike. In dejstvo je, da tako imenovane tradicionalne politike iz kohezije počasi izginjajo. In glede na trenutno razpravo je pričakovati, da bo večletni finančni okvir dejansko, kot je bilo predstavljeno, da bo dejansko za ta del namenjenih kar nekaj več sredstev, taki so tudi aktualni signali komisije same. Zdaj absolutno največ v zadnjem času pa najbolj odmeva sprememba metode alokacije sredstev. Iz tako imenovane berlinske metode gremo na tako imenovani linearni pristop. In dejstvo je, da v bistvu BDP, ki nam je vsa ta lepa krojil kos pogače, bo verjetno v bistvu po novi metodi na nek način samo z nekim ponderjem, ne ve se še, kakšnim, deloval pri alokacijah, zraven pa poskuša komisija z več raznoraznimi kazalniki, na primer stopnjo brezposelnosti, stopnjo izobraženosti, demografskimi spremembami, okoljskimi kriteriji, skratka poskušajo najti način, da rečemo bobu bob, kako praktično iz vzhoda premestit sredstva na zahod in pa deloma na jug. Tako da v resnici je, to je tisti cilj, tista zgodba, s katero se bomo pač morali boriti. Zdaj, predlagatelj je v bistvu v svojem pač predlogu dodal tudi resolucijo Evropskega parlamenta. Jaz mislim, da je zelo jasna, in v bistvu mislim, da se pač tudi Slovenija lahko z njo praktično poistoveti. In verjamem, da je to tudi en od ključev, kako v bistvu gledat naprej, ker nam vse, tudi to, kar bomo v četrtek razpravljali v okviru samo o prihodnosti evropske kohezijske politike in naših izhodišč, grejo v smer, ki praktično imajo samo en cilj in to je maksimiranje sredstev za Slovenijo. To je ključ in osnovna zgodba. Mogoče bi jaz na tem trenutku pač tudi končala, ampak vseeno v bistvu začeli smo ne samo s prihodnostjo, ampak tudi malo s preteklostjo. Verjetno današnja razprava res ni namenjena temu, pa vseeno, ja, v bistvu pospešili in pospešeno je absolutno delovanje vseh resorjev in upravičencev na tem področju. Naj ponazorim samo z nekaterimi dejstvi. V tem trenutku je praktično spravljeno v pogon za 1,8 milijarde, preko 1,8 milijarde evrov sredstev. To je 60 %. Dejstvo je, da če k temu dodamo še vse priprave projektov, ki se delajo na regionalnem nivoju in v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb, k temu dodamo lahko še 20 % in pridemo na 80 % celotne alokacije, ki v bistvu, v kateri že zdaj vemo, o čem konkretno govorimo. Tako da mene, moram reči, ne skrbi, da Slovenija v tem obdobju ne bi bila uspešna. Dejstvo pa je in s tem ste tudi, gospod Žnidar, začeli oziroma povedali oziroma vprašali, ja, Slovenija nima oziroma vse države članice nimajo samo 2 dodatnih let v tem obdobju, ampak 3. Tako da v resnici mi v tem trenutku praktično imamo še 6 let do konca. In z jasnim ciljem, kaj v teh 6 leti doseči, mislim, da se to absolutno s pospeškom, ki ga imamo, da doseči. Mogoče bi s tem tudi zaključila ta pogled na preteklost in v bistvu verjetno je smiselno, da govorimo danes bolj o prihodnosti.

Hvala.