Najlepša hvala. Lep pozdrav vsem poslancem, članom obeh odborov.

Najprej bi se v bistvu zahvalil za sklic te seje, kajti daje nam tudi priložnost, da člane obeh odborov seznanimo z aktualnim stanjem na področju pogajanj oziroma na področju večletnega finančnega okvirja. Kajti nazadnje, ko smo ta dosje obravnavali decembra lani, je bila tudi želja obeh odborov, da ste čim bolj seznanjeni, čim bolj vključeni v naše aktivnosti, tako, da me veseli, da imamo tudi danes to priložnost. Uvodoma bi želel poudariti, da se pogajanja za večletni finančni okvir se niso začela, pričela se bodo z objavo predloga komisije, konkretno 2. maja, in šele takrat se začne ves proces, najprej na strokovni oziroma tehnični ravni, ki bo trajal verjetno vsaj do konca poletja, potem pa na višji oziroma politični ravni. Takrat, predvidoma jeseni, se bodo prava pogajanja šele začela, mi ocenjujejo, da bo to začenši z oktobrskimi Evropskim svetom. In nekako cilj, ki si ga je komisija zadala in, ki ga podpira tudi Evropski parlament je, da bi se ta časovnica zelo skrajšala z namenom, da se pogajanja končajo spomladi naslednje leto, se pravi tik pred evropskimi volitvami. To v praksi pomeni, da bi se pogajanja na ravni Evropskega sveta, se pravi med državami članicami končala najkasneje januarja naslednje leto. Gre za zelo, zelo ambiciozno časovnico, vprašanje, če bomo to časovnico uspeli tudi doseči glede na to, da so bila recimo prejšnja pogajanja, so trajal skoraj 29 mesecev. Ampak za enkrat se načeloma te časovnice držimo. Kot sem že decembra lani izpostavil bodo tokratna pogajanja zelo zahtevna in kompleksna, nanje bo vplivalo število dejavnikov, ki jih v prejšnjih pogajanjih nismo imeli, od Brexita kot je gospod Žnidar že izpostavil do spremenjenih varnostnih razmer, množičnih migracij, ki smo jih deležni, posledice ekonomske krize, pa navsezadnje tudi vezano na razpravo o prihodnosti evropske oziroma ekonomske monetarne unije. Če dovolite bi šel, bi vam naredil en kratek prerez kakšno je stanje trenutno v razgovorih, v pripravi oziroma pred pogajalskem procesu, potem bi se pa vrnil na stališča oziroma položaje oziroma stališča, ki jih zagovarjamo. Znano je, da bo Brexit, se pravi izhod Združenega kraljestva iz Evropske unije, bo zmanjšal evropskega proračuna med 10 in 13 milijardami evrov letno, to je znaten zalogaj, imamo ob tem tudi nove izzive, kot so migracije, kot so varnostne, spremenjene varnostne razmere, hkrati se je treba odzivati tudi na negativne posledice ekonomske krize na eni strani, na drugi strani krepitev konkurenčnosti, kajti Evropa počasi zaostaja za preostalim svetom, pa kot že rečeno nekako se bo ta razprava o naslednji finančni perspektivi odslikala, v tej razpravi odslikala tudi razprava o dokončanju ekonomske in pa monetarne unije.

Zdaj kakšni so aktualni predlogi, kaj je trenutno na mizi? Kot že rečeno, konkretna pogajanja se začno šele z majem, ko komisija da, predloži konkreten predlog naslednjega finančnega okvirja. V tem času do objave predloga, se pa razprava osredotoča v glavnem na dve točki, prva je obseg celotnega okvirja in pa drugo vprašanje oziroma točka je, katere ključne prioritete naj bodo iz evropskega proračuna financirane. Kar zadeva skupnega obsega, so gabariti trenutno bolj ali manj znani, komisija je nakazala, da bi naslednji finančni okvir naj obsegal nekje med 1,1 in 1,2 % bruto nacionalnega dohodka, EU 27. Imamo potem skupino tako imenovanih neto plačnic, ki so že v sami osnovi dale jasno vedeti, da ne bodo pristali na več kot 1 % bruto nacionalnega dohodka. Večina ostalih članic pa želi nekoliko bolj ambiciozni obseg, se pravi več kot 1 %, pri čemer se še skoraj nobena ni opredelila, koliko to je. Zaenkrat je samo Portugalska dala jasno, jasen predlog, da naj bi, da je za zgornjo mejo tega, kar je komisija predlagala, se pravi za 1,2 %. Ob predlogu za to razpravo ste dobili tudi sporočilo oziroma mnenje, stališče praktično Evropskega parlamenta, ki se v bistvu zavzema za še večji obseg, to je 1,3 % BND EU 27.

Zdaj pa, kakšne so ključne prioritete financiranja. Praktično vse članice v dosedanji razpravi so si enotne, da za tako imenovane nove izzive, se pravi migracije in pa varnostna vprašanja, je treba nameniti več sredstev. Res pa je, da doslej je ta del obsegal 1 % evropskega proračuna. Hkrati si tudi velika večina članic zagovarja tezo, da moramo biti tudi čim bolj ambiciozni na področju znanosti, raziskav, izobraževanja, inovacij in pa predvsem mobilnosti mladih, se pravi program Obzorje in pa Erasmus. Najbolj aktualno vprašanje ob tem seveda je, kaj z obsegom največjih dveh politik, se pravi kohezijske politike in pa skupne kmetijske politike. Komisija je že dala jasno tudi sporočilo, da načrtuje v svojem predlogu zmanjšanje obeh politik za nekje med 5 in 15 %. Ob tem so, moram reči da, dokaj realne oziroma zelo realne pobude tudi po modernizaciji obeh politik, zlasti kmetijske, pardon, zlasti kohezijske politike, v večji navezanosti na strukturne reforme, na zmanjševanje socialnih razlik v uniji in pa hkrati tudi večji poudarek na migracijah, podnebnih spremembah in pa, kot je znano tudi kot neka novost, na vladavini prava. Hkrati se pa spreminja, vsaj na področju kohezije, tudi sama metodologija razdelitve kohezijskih sredstev, pri čemer glavni kriterij, to je ekonomska razvitost posameznih regij, ni več oziroma najverjetneje ne bo več imel takšne teže kot doslej. V praksi to, v praksi lahko pričakujemo, da bo kohezijska politika v večji meri podpirala tiste dele unije, ki jih je gospodarska kriza v bistvu bolj prizadela. Kar se tiče skupne kmetijske politike, tu večjih presenečenj vsaj zaenkrat ni. Glavni vprašanji tukaj sta poleg obsega, samega obsega sredstev za skupno kmetijsko politiko predvsem vprašanje uvedbe nacionalnega sofinanciranja tako imenovanega prvega stebra oziroma neposrednih plačil in pa vprašanje konvergence neposrednih plačil med državami članicami.

Preden predstavim nekaj ključnih poudarkov, ki jih zagovarja Slovenija v različnih institucijah in forumih, in glede na osredotočenje predlagatelja predvsem na področje kohezijske politike, mi dovolite, da še izpostavim nekaj objektivnih dejstev. Glede na to, kar sem do zdaj predstavil, je realno pričakovati, da bo Slovenija v obdobju po letu 2020 deležna manj kohezijskih sredstev kot doslej. Prvič zaradi tega, ker lahko pričakujemo zmanjšanje celotnega obsega kohezijske politike v naslednjem obdobju, tudi na račun izstopa Združenega kraljestva. Drugič, ker ravno zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije se bo razvitost Slovenije v primerjavi s povprečjem relativno, se pravi, povečala. Tretji element je dejstvo, da je zahodna Slovenija, za katero že danes velja zelo ugoden prehodni režim financiranja, tudi že danes praktično dosega povprečje unije. In pa četrti element, kot tudi že predlagatelj pravilno ugotavlja, lahko pride tudi do spremembe same metodologije za lokacijo sredstev kohezijske politike.

Zdaj ključni poudarki, ki jih izpostavljamo na različnih ravneh… Temeljna izhodišča pred pričetkom pogajanj so vam znana. Ta Državni zbor oziroma oba odbora ta jih potrdila decembra, tako da bi se osredotočil predvsem na ključne elemente. Zavzemamo se za, kot tudi izhaja iz temeljnih izhodišč, za ambiciozni večletni finančni okvir, katerega skupni obseg bi moral biti višji kot 1 %. Hkrati podpiramo povečanje sredstev za tako imenovane nove izzive, predvsem na področju migracij in pa zunanje varnosti. In pa zagotovo ambicioznost velja tudi na področju znanosti, raziskav, izobraževanja, mobilnost mladih. Želimo ohranitev ključne vloge kohezijske politike v proračunu unije in pri tem kot ključno izpostavljamo postopnost pri zmanjševanju nacionalnih ovojnic, se pravi drastično krčenje nacionalnih alokacij je po našem mnenju na eni strani ekonomsko škodljivo, na drugi strani pa tudi politično nesprejemljivo in to je, lahko rečem, neka naša tako imenovana rdeča linija. Prav tako na področju skupne kmetijske politike smo podobno naklonjeni relativno močni politiki, še posebej, kar zadeva politiko razvoja podeželja, z ohranitvijo obsega sredstev za neposredna plačila na nominalni ravni. In pa še zadnja točka, ki je, ki jo omenja tudi predlagatelj, pripravljenost Slovenije na pogajanja. Kot je znano, se, Vlada v bistvu se na pogajanja temeljito pripravlja že dlje časa. Junija lani smo ustanovili posebno vladno delovno skupino za pogajanja o večletnem finančnem okviru po letu 2020(?). Skupino tvori izkušena skupina strokovnjakov iz vladnega in pa akademskega sektorja. V bistvu gre za isto ekipo, ki je bila aktivno vpeta v pogajanja že za obdobje 2007-2013 in pa 2014-2020. V okviru omenjene ekipe smo že lani pripravili strokovno študijo in pa posamezne izračune, na osnovi katerih so bila pripravljena tudi temeljna izhodišča, ki jih je ta Državni zbor tudi potrdil. V zadnjih mesecih, še posebej pa v zadnjih tednih, hkrati smo na različnih ravneh v zelo intenzivnih stikih s posameznimi predstavniki Evropske komisije in tudi držav članic s ciljem, da kar najbolje predstavimo na eni strani naša izhodišča in pa rdeče linije in pa na drugi strani tudi naše predloge konkretnih rešitev, ki najbolje naslovijo specifike Slovenije, s ciljem, da je naša pogajalska pozicija že v osnovi, se pravi, že z predlogom komisije kar najbolj ugodna. Slednje pa seveda še posebej velja za področje kohezijske politike. Še zadnji element. Po objavi komisije bo Vlada, predloga komisije, bo Vlada omenjeni predlog temeljito proučila. Naredili bomo tudi kot vedno doslej konkretne izračune in pa temu Državnemu zboru v razpravo dali tudi predlog konkretnega stališča. Pred konkretnimi pogajanji bomo pa vsekakor kot tudi doslej v ta Državni zbor prišli tudi po pogajalski mandat. Toliko zaenkrat.

Hvala.