Hvala lepa, predsednik.

Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovane kolegice in kolegi, vsem prav lep pozdrav.

Jaz si želim, da je današnja seja konstruktivna in da pogledamo čisto na kratko nazaj, imamo nekaj izkušenj iz dveh kohezijskih obdobij, tako od obdobja 2007 – 2013 in pa 2014 – 2020, ki je v teku, kaj smo se dejansko iz tega naučili in predvsem z usmerjenostjo za novo finančno obdobje od 2021 – 2027. Zdaj, če čisto na kratko dam pogled nazaj, mislim, da sta si obe obdobji črpanja evropskih finančnih sredstev Republike Slovenije na nek način podobni. V vsakem obdobju smo nekako rabili skoraj tri leta, da smo prišli do nekega pravega zagona. Toliko. Ne me zdaj za mesece, ampak tako v pavšalu, če rečem. Skratka, kar veliko rabimo od samega začetka obdobja, da to kolesje, to se pravi od samih naših, jaz bi rekel na začetku, kar nekaj teh birokratskih postopkov, pa tehničnih postopkov, pa nimamo programa, pa smo še v pripravi, pa tako naprej, pa samega nabora projektov do razpisov. Vemo, da je bilo v preteklosti kar veliko težav tudi z razpisi, veliko je bilo pritožb, in tako naprej. Skratka, rekel bi, da veliko časa ali pa nekako kar prva tri leta smo se na veliko soočali z vsemi raznoraznimi težavami, potem pa v zaključku finančnega obdobja je bila pa težava tista operativna stran. Saj veste, kako smo vsako leto decembra lovili gradbene situacije, da smo dobili poplačilo, te zahtevke, in tako naprej. Vemo tudi, kakšen je bil pričetek, tudi omejen. Skratka, pričetek je bil vezan na določene roke, čeprav so bili, jaz bi rekel, čisto operativni pogoji, da bi se lahko določeno izvajanje projektov pričelo prej, ampak vse to je vezano na projekte oziroma na ta pravila črpanja. In potem v zadnjih dveh letih z izjemno veliko intenziteto tako pri izvajalcih kot tudi pri vseh ostalih, ki ste vpeti pri vseh treh ministrstvih pri samem črpanju, ampak kljub vsemu, z vsemi temi velikimi težavami, z vsemi napori lahko ocenim, da je bilo črpanje na nek način uspešno. Ne moremo reči, da smo bili neuspešni, kljub vsemu, ampak težav je bilo pa izjemno, izjemno veliko in smo oziroma ste jih z velikim trudom in angažmajem, nekako smo jih vsi skupaj prehodili.

Pred nami pa je zdaj nova finančna perspektiva in aktivnosti se začnejo z letošnjim majem v Evropskem parlamentu, kjer se že postavljajo prvi okviri nove finančne perspektive 2021 – 2027. Seveda, ta finančna perspektiva bo pa verjetno oziroma ne verjetno, sigurno bo kar drugačna od prejšnjih dveh finančnih perspektiv. Razlika bo že v velikosti finančnega okvira, ker vemo, da Združenega kraljestva, ki je bil največji vplačnik v evropski proračun, ne bo več. In pa tudi seveda glede na sam namen, kakšen bo osnovni namen, za katerega bodo ta evropska sredstva namenjena. Vemo, da se je v tem času pridružilo kar nekaj novih članic in seveda je vprašanje, še vedno je naša velika želja, veliko sredstev za kohezijske namene, kajti mi, če lahko rečem, z določeno osnovno infrastrukturo še vedno zaostajamo za razvitimi evropskimi državami. Zdaj, ne moremo reči, da smo bili na tem kohezijskem delu ravno najbolj uspešni. Po mojem mnenju bi lahko tu nekako iztržili več, mislim pa, da kar sami glede na svojo pripravljenost doma temu nismo bili kos. Vemo, da se tudi sami projekti ne pripravljajo čez noč, da je treba imeti projekte oziroma vso potrebno dokumentacijo, dovoljenje, in tako naprej, pripravljeno, pa, jaz bi rekel, jaz sem tak gradbenik pa zdajle kar bi potem tudi prosil za nekaj podatkov, koliko projektov pa imamo v Republiki Sloveniji ta trenutek pripravljene? Glede na to, da so postopki za pridobitev ali pa bi rekel, da se ta konzultantski tehnični pripravi do gradbenega dovoljenja, ker so pri nas te postopki zelo dolgi ne, danes je treba imeti že projekte pripravljene, ki jih bomo dali čez dve leti na mizo, s katerimi bomo po letu 2020 kandidirali. To bo zelo hitro. Seveda, je res, da je to šele začetek pogajanj in, da je dejansko še časa dve leti, res je pa tudi, da zdaj tik pred nami so, bi rekel, je ta volilni čas, ki seveda ne sme biti ovira in ti postopki in naša zelo jasna stališča, ki seveda, želja je, da so čim bolj konkretna, pa razumem, da danes ne moremo naštevati projektov, to mi je zelo, zelo jasno, pa to zelo dobro razumem, ampak, da z vso skrbnostjo sledimo kam bodo te evropske smernice šle in, da se tu zelo hitro prilagodimo ne, to je naša naloga. Zdaj kako smo pa mi kreativni z našo prilagodljivostjo? To pa vemo, tu pa nismo najbolj spretni, to pa si moramo priznati, kar vsi, tu pa nismo najbolj spretni. Tako, da na ta segment in za to razpravo in nekaj vprašanj, kaj je naša jasna in glavna usmeritev Republike Slovenije? To bi želeli, te usmeritve slišati. Glejte, ves ostali povzetek je v našem gradivu zajet, ne bom zdaj koliko smo uspešni, koliko nismo uspešni, saj sem prej na začetku predstavil, da seveda tudi tisti plačilni, ki je, pa ne bi rad zdaj teh 6 % ali kolikor že je, podaril, ker vem, da to je intenziteta v zadnjih dveh letih, ampak, da najbolj važna je sedaj, bi rekel, tisti obseg del, ki je v izvajanju, da se ta zadeva, bi rekel, tudi v rokih izvede, ne vem, moram reči, da ne poznam, če bodo tudi tu dovoljena, ker po prejšnji finančni perspektivi je bilo 2 leti še tisti čas za samo izvedbo, ne vem nisem seznanjen, če je tudi po tem kohezijskem obdobju tudi ta dvoletni čas še dovoljen, da se stvari tudi operativno in finančno dokončajo. Toliko za začetek.

Hvala.