Hvala predsednik za besedo.

Danes predlagamo, da se novela energetskega zakona obravnava po nujnem postopku in sicer, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Vsebinske spremembe so tri, ena se nanaša na odločbo Ustavnega sodišča, druga na smernice za državno pomoč za okolje in energijo za obdobje 2014 do 2020. Najpomembnejša sprememba zaradi katere tudi predlagamo, da se novela obravnava po nujnem postopku pa se nanaša na uskladitev s pravnim redom Evropske unije. V našem primeru gre za odpravo nepopolnega prenosa direktive o energetski učinkovitosti stavb, kjer je opredeljena obveznost, da morajo biti energetske izkaznice izdane za tiste stavbe v katerih se pogosto zadržuje javnost, ne glede na to ali so te stavbe v lasti javnih organov oziroma jih ti uporabljajo. Slovenija mora odgovor na obrazloženo mnenje Evropske komisije poslati do konca marca letos in, če ne izpolnimo svojih zavez, lahko govorimo tudi o zelo visoki kazni, težko pa predvidimo okvirno višino kazni, saj je ta odvisna od teže kršitve in tudi različna po posameznih državah članicah. Lahko pa vseeno navedemo nekaj primerov, za primer lahko omenimo predvideno kazen za kršitev ne prenosa direktive v sklopu tretjega energetskega paketa iz 2009, ko je bila predvidena kazen 10 tisoč evrov na dan po posamezni direktivi. Imamo še en primer, na primer Poljske, ki je za kršitve na področju energetike prejela kazen v višini 70 tisoč evrov na dan. V kolikor predlog novele energetskega zakona ne bo sprejet aprila letos in bo njen sprejem odložen za pol leta, lahko tudi v našem primeru pričakujemo visoke seštevke kazni za vsak dan do datuma implementacije direktive.

Hvala.