Hvala lepa. Najprej hvala za povabilo slovenski Karitas, da lahko sodeluje v tej razpravi v Državnem zboru in pa seveda hvala Državnemu zboru, da se je dotaknil tako občutljive teme kot je problem brezdomstva, problem migrantov, beguncev.

Najprej za uvod velja reči, da je temeljno načelo na podlagi katerega deluje slovenska Karitas zlato pravilo, ki je zapisano v bibliji in tudi v drugih svetovnih religijah oziroma je del temeljnih človekovih pravic. Karkoli želite, da bi vam drugi naredili, vi naredite njim.

To pomeni, da delamo po načelih človekovega dostojanstva, načelo skupnega dobra, načelo subsidiarnosti oziroma podpornosti in načelo solidarnosti. Spoštujoč vsa ta temeljna načela je treba reči, vsak brezdomec, vsak migrant, vsak revež je preveč. Družba je dolžna poskrbeti skladno s svojimi močmi, kar zmore, za vsakega človeka.

V slovenski Karitas s podporo države in z veliko podporo donatorjev lokalnih skupnosti izvajamo vrsto programov tudi za ljudi, ki so žal pristali na ulici. Naj jih samo nekaj naštejem: pomagamo v primerih deložacij, pomagamo z nastanitvenimi programi, z ljudsko kuhinjo, pomagamo s komunami, z materinskimi domovi, izvajamo tudi krizno namestitev za žrtve telesnega nasilja, ali je to prisilna prostitucija, prisilno delo in podobno in na koncu smo skupaj z Rdečim križem izbrani za delitev EU hrane. Ti programi se financirajo, kot sem rekel, iz različnih virov. Hvala Ministrstvu za delo za to, da vsako leto razpiše sofinanciranje socialnovarstvenih programov. Hvala vsem dobrotnikom. Mi zberemo zelo veliko denarja od preprostih ljudi. Največ dajo tisti, ki so že sami na robu revščine in da od tistega denarja še kakšen evro. Velja pa izpostaviti še enega močnega financerja, ki ni toliko povezan s Slovenijo, je pa povezan s tujino. Namreč slovenski Karitas vsakega človeka, ki pride k nam, ki je v stiski, mu pomagamo. Naša želja je, da ne bi nihče prišel k nam ali je slovenski brezdomec ali pa migrant iz Afrike, jugozahodnega Balkana ali s kje drugje. Zato bi na tem mestu rekel tudi hvala Ministrstvu za zunanje zadeve, ki s programi razvojne pomoči pomaga, da migrantov ni več kot je. Mi delamo veliko v Afriki. Migrante omenjam samo zato, ker je tudi v tem tekstu, ki je bil v predlogu za razpravo, so tudi izpostavljeni migranti. Samo en stavek na to temo, ker se mi zdi pomemben. Mi delamo veliko na tem, da migranti sploh ne bi šli v Slovenijo. En tak program, ki ga financira zunanje ministrstvo je učinkovita raba virov za trajnostno preživetje v Ruandi. Mi tam doli ozaveščamo, izobražujemo in nudimo tudi podporo ljudem, zato da v večji meri uporabljajo trajnostne vire za kurjavo, sončno energijo in podobno in da jih tudi izobražujemo kako sonaravno kmetovati. Podobne programe imamo v Bosni in Srbiji, ker veliko delamo na opolnomočenju žensk in usposabljanje za različne poklice, ki izhajajo iz njihove kulturne oziroma druge dediščine. Torej naša želja oziroma naš cilj je, da ne pridejo v Slovenijo in čimmanj tudi ne imeti ljudi brez strehe oziroma brezdomce.

Kar se tega tiče samo še stavek. Mi podpiramo to, kar je kolega iz druge nevladne organizacije rekel, da mora država sprejeti neko strategijo, nek cilj. Seveda se vse začne pri uspešnem gospodarstvu, začne se pri programih celovitega socialnega vključevanja. Tukaj ni samo Ministrstvo za delo, tukaj je še zdravje in drugi, kot je rekel kolega in tukaj smo tudi nevladniki in strokovne organizacije. Zato je treba povezati vse te dejavnike, vse te deležnike in mislim, da je Ministrstvo za delo tisto matično, ki bi moglo to povezovati in oblikovati neka stališča, neke predloge za celovit pristop. Hvala.