Govor

Kornelija Mrzel

Hvala lepa in lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. Tudi mi ugotavljamo, kot ste že predhodniki povedali, da število brezposelnih oseb pri nas narašča in da se spreminja njihova struktura. Če so pred leti bili to pretežno samski moški, danes zaznamo, da je čedalje več družin z otroki, kar je zelo pomenljivo in je to treba vzeti za razmislek in sprejem enih ukrepov.

Navedeno ugotavljamo mi predvsem, bom rekla, ne toliko s pobud posameznikov, ker se brezdomci ne obračajo zelo številčno k nam, ampak iz obiskov po številnih dogodkih teh brezdomnih oseb, raznih združenj. Varuhinja velikokrat je velikokrat prisotna med njimi, ker zve za te dogodke, kjer zve za te probleme in pač nekako potem skušamo predlagati določene rešitve.

Nenazadnje pa se o problematiki brezdomcev pogovarjamo tudi ob vsakokratnih obiskih na zunanjih poslovanjih, kjer imamo razgovore z župani in tam vedno povprašamo kakšne rešitve imajo lokalne skupnosti predvidene za obvladovanje tega položaja.

Pri Varuhu menimo, da bi prvo kar bi pač morala država narediti, sprejeti eno strategijo obvladovanja brezdomstva, v kateri bi predvideli celostno obravnavo in ukrepe ter aktivnosti za reševanje položaja brezdomstva in pa tudi ukrepe za odpravo tega stanja v bodoče. Ne zgolj za blaženje teh trenutnih stisk z raznimi ad hoc ukrepi, predvsem velikokrat z ukrepi zgolj karatativni? organizacij in s tem prelaganje odgovornosti na druge akterje.

Pri brezdomstvu ne gre samo za kršitev pravice do primernega stanovanja in doma kot ga opredeljuje naša ustava in ga opredeljujejo tudi mednarodni dokumenti, temveč tudi za mnoge s tem povezane pravice, kar sta predvsem pravica do zdravstvenega zavarovanja, do socialnega varstva in pa za pravico do dostojanstva.

Mi ugotavljamo, da ni vse črno, temveč so bili tudi eni ukrepi sprejeti. Po dolgoletnih varuhovih prizadevanjih je bil končno sprejet zakon o prijavi prebivališča, ki je začel veljati lansko leto in ki tudi brezdomnim osebam olajšuje prijavo stalnega bivališča oziroma jim omogoča zakonski naslov na naslovu občine oziroma Centra za socialno delo in s tem jim olajšuje tudi uveljavljanje pravic, ki so s tem povezane.

Veseli smo tudi spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju, ki spreminjajo postopke izvršbe nad stanovanji, ki predstavljajo edini dom in ki bodo v prihodnje terjali večjo aktivnost oziroma večjo sinzibiliteto? vseh odločujočih organov, predvsem pa povečanje aktivnosti Centrov za socialno delo v teh postopkih.

V zvezi s to novelo pa zlasti glede socialnih izvršb smo tudi mi v preteklosti podali opozorila in morda bi bilo na mestu, da to opozorim, kaj pa narediti v tistih primerih, ko dolžnik v tem času, ko bo mogoče odložena deložacija, ne bo mogel izboljšati svojega položaja in predvsem kakšna bo vloga CSD-ja oziroma širše družbene skupnosti, če se bo ugotovilo, da izvršba tudi po odlogu ogroža eksistenco dolžnika in njegovih družinskih članov. Tukaj bo potrebno še sprejeti ukrepe, ker sedaj zakon predstavlja neko predstavlja prvi ukrep, v nadaljevanju pa bo potrebno tudi to razčistiti.

Mi si želimo in upamo, da se z vsemi temi sprejetimi rešitvami tudi v bodoče ne bi več dogajali primeri, ko je posameznik zaradi manjšega dolga izgubi stanovanje, izgubi dom in to povzroči brezdomstvo in s tem tudi izgubo mnogih pravic. Najhuje je namreč takrat, ko so zaradi neustreznih ukrepov države, kot sem že povedala, prizadete cele družine, njihovo dostojanstvo. Posebej pa so tukaj izpostavljeni otroci. Zato moramo obravnavati ta segment z veliko občutljivostjo.

Morda še nekaj. Seveda smo pozitivno naklonjeni. Sprejemamo tudi stanovanja, ki jih je Ministrstvo za delo, MOP in pa Javni stanovanjski sklad namenil za reševanje problematike tistih najrevnejših, ki jih pač zadene deložacija. Vendar pa žal so ta stanovanja kar precej prazna, tako kot mi ugotavljamo po podatkih. Tudi temu bi kazalo nameniti večjo pozornost. Predvsem pa kot sem rekla sprejeti strategijo obvladovanja brezdomstva in tam predvideti ukrepe po posameznih odgovornih akterjih, da ne bo to prepuščeno stihijskemu ravnanju, predvsem pa, da ne bo v tako veliki meri prepuščeno to dobri volji in pa pripravljenosti karakativnih organizacij.