Najlepša hvala. Lepo pozdravljam vse članice in člane komisije in tudi Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Seveda tudi lepo pozdravljam tudi vse prisotne, ki ste se odzvali našemu povabilu in prišli na današnjo sejo. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje Diskriminatorni položaj slovenskih brezdomcev. Ker v poslovniškem roku nisva prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – DISKRIMINATORNI POLOŽAJ SLOVENSKIH BREZDOMCEV. Na sejo smo vabili gospoda Jožeta Tanka, kot predlagatelja, vabili smo ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak, Varuhinjo človekovih pravic gospo Vlasto Nussdorfer ( z nami je njena namestnica gospa Kornelija Mrzelj, lepo pozdravljeni), vabili smo Zavetišče za brezdomce Ljubljana (zaenkrat ni nikogar), vabili smo Društvo brezdomni – do ključa (lepo pozdravljeni), Slovensko Karitas ter Rdeči križ Slovenije.

Prejeli ste naslednje gradivo: Zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje z dne 5. 3. 2018, ki je bila objavljena na spletni strani Državnega zbora s sklicem. Danes pa ste prejeli še predstavitev in seznanitev s programom Zavetišča za brezdomce v Mariboru.

Pričenjam torej z obravnavo te točke dnevnega reda in ker ne vidim nikogar od predlagateljev ali pa če tako rečem nikogar drugega od predlagateljev, mi dovolite, da čisto na kratko uvodoma povem nekaj besed v zvezi z položajem slovenskih brezdomcev. To namreč obravnavamo danes.

V Sloveniji je že dalj časa mogoče zaznavati zmeraj večjo problematiko brezdomcev, ki se kaže v vedno večjem številu brezdomnih oseb, in sicer tako, da se pomoč brezdomcem ne prilagaja novonastalim okoliščinam. Dejstvo je, da bi v takšnih razmerah morala pomoč zagotavljati država na eni strani, na drugi strani tudi lokalne skupnosti. Seveda pride problematika brezdomcev še posebej do izraza takrat kadar so dnevi mrzli, se pravi v zimskem času, tudi danes je eden izmed takšnih dni. Tudi osebno že zelo dolgo opozarjam na takoimenovani problem energetske revščine. To je vse med seboj povezano. Skratka, ko so zunaj izjemno nizke temperature, bi seveda država morala na nek način še posebno pozornost nameniti tudi brezdomcem, ki nimajo toplega zavetja. Za brezdomce pa tako največkrat skrbijo prostovoljne organizacije tako Rdeči križ kot tudi Karitas Slovenije. Verjetno bodo v nadaljevanju tudi kaj več povedali na to temo. Seveda pa nekaj pridajo k temu tudi lokalne skupnosti oziroma občine.

Po ocenah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji trenutno brez strehe nad glavo 2.766 oseb. Naj tukaj opozorim, kar bo lahko tudi državna sekretarka povedala, da je zelo težko definirati neko točno število teh oseb, ker se ne vodijo natančne evidence. Poznamo tudi različne definicije brezdomstva, tako da je težko pridobiti podatke, ki bi kazali res realno stanje na tem področju oziroma realno sliko. Vendar naj vseeno rečem, da po ocenah statističnega urada se število brezdomcev v Sloveniji giblje nekje med 3.000 in 6.700 osebami, čeprav na SURS-u pojasnjujejo, da sicer ne vodijo podatkov o brezdomcih in zato tudi te ocene, kot sem že prej rekla, niso čisto točne in najbolj zanesljive.

Podatek Društva brezdomni – do ključa, ki so danes tudi z nami in bodo v nadaljevanju dobili besedo, pravijo, da je v Sloveniji v letu 2016 bilo nekaj več kot 6.700 brezdomnih oseb. Po anketi, ki je bila med brezdomci v Sloveniji izvedena od leta 2005 do 2014 so bili brezdomci v veliki večini moški, kar 83 % je moških starih od 17 do 77 let. Težava brezdomcev po SURS-u pa je večinoma ta, da nimajo družine ali pa nimajo z njo stikov. Njihovi prijatelji pa so le drugi brezdomci. Ti pa jim težko pomagajo pri vračanju v normalno življenje.

Po podatkih SURS-a je bilo v letu 2016 tveganja socialne izključenosti izpostavljenih, če govorimo o brezdomcih, približno 18,4 % oseb. O socialni izključenosti smo prav pred kratkim govorili na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ker vidimo, da glede na situacijo, še posebej, če pogledamo socialno sliko, lahko vidimo, da je socialna izključenost izjemno oziroma je potrebno nanjo opozarjati in tudi o njej govoriti. Pod pragom tveganja revščine pa je živelo v letu 2016, če pogledamo podatke iz te skupine, 13,9% oseb.

Problem brezdomstva ni samo problem Slovenije, ampak podatki kažejo, da problem brezdomstva raste po vsem svetu. Po Evropi se torej povečuje. Samo na Finskem, če pogledamo, je uspelo število brezdomcev nekoliko znižati. V Londonu se je število brezdomcev povečalo za 50 % glede na leto 2010, v Kopenhagnu za 75 % glede na leto 2009, v Atenah pa je kar vsak 70 prebivalec brez strehe nad glavo.

Ob koncu naj rečem, da je težava brezdomstva verjetno bolj širše in sistemske narave. Pri nas zagotovo primanjkuje nekih zavetišč, premalo je zaposlitev oziroma prilagojenih oblik dela, programov za ostarele brezdomce, ki potrebujejo pomoč in zato se mi zdi čisto na mestu, da danes spregovorimo tudi o težavah brezdomstva, kar je predlagala Slovenska demokratska stranka.

Sedaj pa dajem najprej besedo državni sekretarki za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospe Martini Vuk. Izvolite.