Najprej na vprašanja mag. Krajnca. Tista navedba v predstavitvi in v gradivih, ki se tiče tega boja proti goljufijam na področju DDV, je ena splošna usmeritev za vse te spremembe, ki so na področju DDV-ja. To sta dve izmed, mislim da, šestih. Je pa dejstvo, da je ta zapis, ko pogledamo posamične predloge, lahko na trenutke nekoliko kontradiktoren zaradi tega, ker nekatere rešitve še posebej ta za mala podjetja bi lahko pripeljala dejansko, če bi obveljalo tako kot je postavljena do povečanje vrzeli v DDV do znatno oteženega nadzora. Tudi - posredno to -, kar je gospod Horvat vprašal do znatnega povečanja stroškov na strani finančne uprave, drugačnih pristopov, ki pa bi šli, ne bi mogli iti v smeri avtomatizacije, v kolikor bi šli bolj v to smer, da bi mogel dejansko toliko in toliko ljudi več imeti, da bi te zadeve obdelovali. Trenutno tako kot imamo mi postavljen sistem Slovenija gre po poti digitalizacije in zelo veliko stvari se da odlično racionalizirati na način, da si pomagamo z informacijskimi tehnologijami in posredno tudi bistveno manj obremenjujemo zavezance s tem. Tako, da je nekako dvojna zmaga na strani tako države kot tudi zavezancev in po tej poti mislim, da se bo tudi šlo v prihodnje in upam, da bo po tej poti šla tudi Evropska unija.

Kar se tiče pa, se pravi, če grem nazaj na to, kar ste rekli glede goljufij. To je tudi mišljeno nekako v splošnem smislu, ko se pogovarjamo o dokončnem sistemu DDV. Ta dokončni sistem DDV pomeni, da bo obdavčitev v namembni državi članici, kar pomeni, če zelo poenostavim, da bo ne glede na to, kam boste prodajali se bo - ne vem, prodajate v Nemčijo, bo njihova stopnja obračunana go, če ste Nemec prodajte v Slovenijo bo slovenska stopnja gor obračunana - in ne boste prišli v to situacijo, ki imamo sedaj to začasno rešitev, ko vi, ko izvozite recimo v Nemčijo naredite samoobdavčitev naredi tisti, ki je v Nemčiji, se pravi, gre z nulo ven. Ravno, zaradi tega, ker gre tako imenovani »reverse charge« mehanizem - obrnjenega davčnega bremena - se pogosto dogaja posebej pri teh davčnih vrtiljakih, da gre to z ničlo in potem se nikjer davek ne obračuna, ker se blago sprosti v promet brez, da bi do obračuna DDV prišlo. To se poskuša z dokončnim sistemom nekako nasloviti. Republika Slovenija seveda kot smo tukaj že govorili na tem odboru podpira čimprejšnjo uvedbo dokončnega sistema DDV, ki bo pa dokončen ne samo po nazivi, ampak tudi po vsebini, ker trenutno imamo DDV sistem je 20 in več let začasni sistem. To je ena reč.

Druga reč. Drži glede tistih nižjih stroškov itd… Glede Slovenije te ocene še ni. Razlog je to, da je predlog relativno svež, do določene mere z nekaterimi rešitvami tudi preseneča in jaz ocenjujem tudi glede na dosedanjo razpravo, ki poteka na ravni EU, da bo še temeljito obrušena. Takrat bo pa tudi primerno, da se pripravi kakšna ocena učinkov na območju Republike Slovenije. Enako velja tudi tisto vprašanje, ki sem ga že prej nekako načel glede vpliva na FURS se bo takrat tudi, se pravi, glede stroškov, morebitnih dodatnih kadrov se bo to takrat tudi ugotavljalo. Kar ste omenili glede spremembe zakonodaje. Osnovne spremembe, ki bi se mogle v tem primeru zgoditi so zagotovo kot ste že sami povedali Zakon o davku na dodano vrednost in pravilnik. Glede na to, da ima Zakon o davku na dodano vrednost, kar nekaj postopkovnih določb ni nujno, če bi šli ozko gledati, da bi karkoli drugega šli spreminjati. Če bomo pa gledali celovito in v tem primeru, če bo prišlo do teh spremembe bo treba gledati celovito in bo treba določene rešitve, ki bodo pripravljena za področje DDV nekako potegniti vzporednice tudi na druga področja - definicija malega podjetja, kje začnejo določene poenostavitve veljati itd… - in tam je običajno smiselno, da se, potem naredijo določene vzporednice tudi pri davku od dohodku pravnih oseb tudi še pri dohodnini, ko se pogovarjamo o dejavnosti itd… Mimogrede bo tukaj še sprememba zakona, ki ureja davčni postopek, zaradi nekaterih operativnih rešitev pa, potem če se bodo delala vzporednice, se pravi, neki celoviti pristop zagotovo tudi druge davčne zakone. Kar je smiselno seveda, zato da imate enostaven in pregleden sistem, da če se postavljajo neki pragi, to kar imamo mi recimo pri DDV do 50 tisoč evrov se pravi vam ni treba biti registriran za področje DDV. Tudi, če pogledate kot je bilo do sedaj, da tisti, ki popoldne opravljajo dejavnost imajo lahko poseben režim. Se pravi, te meje določene se, potem med seboj povežejo tudi, zaradi tega, da je vse skupaj zavezancem bolj domače in uporabno.

Hvala.