Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci in ostali.

Bom predstavil obe točki … Najprej bi začel s posebno ureditvijo za mala podjetja, nadaljeval pa bi potem še s predlogom reforme stopenj DDV.

Evropska komisija je aprila 2016 sprejela akcijski načrt za posodobitev sistema DDV in ta bi šla v smeri, da bi bil ta enostavnejši, odpornejši na goljufije in tudi bolj prijazen, med drugim tudi za mala podjetja. Predlog pravil za mala podjetja, ki ga je komisija predložila 18. januarja letos, je povezan z drugimi predlogi za vzpostavitev dokončnega režima na področju DDV in predstavlja sestavni del dokončnega režima. Vsebuje sveženj ukrepov, s katerimi se poenostavijo obveznosti malih podjetij glede DDV, znižajo administrativne obremenitve in stroški za zavezance ter zagotovi enaka obravnava malih podjetij pri čezmejnem poslovanju.

Cilj predlaganih sprememb je odprava ovir, ki malim podjetjem onemogoča izkoriščanje potencialov skupnega trga za njihov razvoj in rast. Za dosego tega cilja komisija predlaga več sklopov ukrepov. Uvede se nova opredelitev malega podjetja s prometom do dveh milijonov evrov, v katero so zajeta podjetja, ki so majhna z gospodarskega vidika, in ta podjetja se delijo na dve skupini. Prva so najmanjša podjetja, za katere lahko države članice uporabljajo ukrep oprostitve od obračunavanja DDV do višine nacionalno določenega praga letnega prometa. Pri nas je ta 50 tisoč evrov, maksimalen je pa 85 tisoč evrov. Države članice, ki uporabljajo oprostitev, morajo oprostitev na domačem trgu uporabljati tudi za mala podjetja s sedežem v drugih državah članicah, ki opravljajo čezmejne dobave v tej državi članici in izpolnjujejo pogoje za oprostitev. Nadalje, gre tudi za razširitev oprostitve na dobavitelje, torej mala podjetja s sedežem v drugih državah članicah, in ta je skladna z uveljavitvijo načela obdavčitve v državi članici potrošnje v dokončnem režimu DDV. Poleg tega se za mala oproščena podjetja, ki začasno presegajo prag za oprostitev uvede prehodno obdobje, v katerem lahko še naprej uporabljajo oprostitev. S tem se oproščenim podjetjem omogoči čas za prilagoditev in lažji prehod v sistem obračunavanja davka na dodano vrednost. Druga skupina malih podjetij so neoproščena mala podjetja. To so podjetja, ki so upravičena do oprostitve, vendar prostovoljno obračunavajo DDV, in podjetja s prometom, ki presega prag za oprostitev, vendar ne presega dveh milijonov evrov. Za vsako od obeh skupin malih podjetij vsebuje predlog komisije poseben sklop poenostavitev pri izpolnjevanju obveznosti. V skladu s predlogom komisije se pričnejo nova pravila za mala podjetja uporabljati s 1. julijem 2022.

S predlaganimi ukrepi bi se po oceni Deloitte (?) in komisije stroški upoštevanja DDV predpisov za mala podjetja, ki so relativno višji od teh stroškov v velikih podjetij, zmanjšali za 18 %, čezmejno trgovanje malih podjetij v uniji pa je ocenjeno, da bi se povečalo za 13,5 %. Predlagani ukrepi se nanašajo na večino podjetij s sedežem v Sloveniji. Kot veste, pri nas prevladujejo mala podjetja. V strukturi slovenskega gospodarstva je bilo leta 2016 okoli 98 % podjetij, ki ustrezajo opredelitvi malega podjetja iz predloga komisije, v strukturi zavezancev za DDV pa je bilo takšnih okoli 96 % podjetij. Podjetja z letnim prometom do dveh milijonov evrov, ki so obračunavala DDV, so v istem letu ustvarila približno 25 % skupnega prometa zavezancev za DDV in prispevala okoli 24 % neto obračunanega DDV. Oprostitev, do katere so v Sloveniji upravičena podjetja z letnim prometom do 50 tisoč evrov, uporablja okoli 50 % vseh podjetij oziroma 71 % vseh do oprostitve upravičenih podjetij.

V predlogu stališča Republika Slovenija podpira prenovo DDV pravil za mala podjetja, ki bo podjetja administrativno in stroškovno razbremenila in vzpostavila enake pogoje poslovanja na skupnem trgu za mala podjetja, ki poslujejo zgolj na domačem trgu, in za podjetja, ki poslujejo čezmejno. Manjše administrativne obremenitve, nižji stroški in izboljšanje konkurenčnih pogojev poslovanja bo malim podjetjem omogočilo hitrejšo rast, pri tem pa se zavzemamo za takšne poenostavitve, ki bodo davčnim organom omogočale učinkovit nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti zavezancev in tudi učinkovito pobiranje davkov ter ki bodo zagotavljali vzdržnost javnih financ.

Sedaj pa še k drugemu, se pravi glede reforme stopenj … V skladu s trenutno ureditvijo pravil o stopnjah DDV, lahko države članice uporabljajo največ dve nižji DDV stopnji, se pravi v višini najmanj 5 %, uporabljajo se lahko za dobave blaga in storitev iz kategorij določenih v prilogi tri, direktive o DDV, ki vsebuje 24 kategorij. Najnižja splošna stopnja v državi članici ne sme biti nižja od 15 %, poleg tega je bilo odobrenih več kot 200 odstopanj o stopnjah DDV, ki jih države članice lahko uporabljajo do uvedbe dokončne ureditve in vključujejo uporabo več nižjih stopenj, tudi nižjih od 5 %, vključno z ničelno stopnjo, tako za blago oziroma storitve iz priloge tri, kot za dodatne kategorije. Glede na prej omenjeni akcijski načrt se torej načrtuje tudi posodobitev pravil, ki določajo koliko svobode imajo države članice pri določanju stopenj DDV in komisija je sedaj pripravila tudi predlog reforme teh stopenj, pri tem pa izhajala iz predpostavke, da iz razloga, ker bodo dobave blaga in storitev v skladu s temi novimi pravili obdavčene v namembni državni članici, razlika v stopnjah DDV med članicami ne bodo več ovirale delovanja enotnega trga, saj dobavitelji ne bi imeli pomembne koristi od tega, da imajo sedež v državni članici z nižjo stopnjo. Državam članicam se tako s tem predlogom direktive omogoča večjo prožnost pri določanju stopenj DDV, tako glede števila stopenj kot tudi glede višine teh. Namen predloga direktive je torej ohranitev delovanja notranjega trga in preprečevanja izkrivljanja konkurence ter zagotovitev, da bodo imele članice enak dostop do uporabe nižjih stopenj in tudi odprava vseh razlik v stopnjah DDV med državami članicami, ko naj bi bile vse te enakopravno obravnavane in bi torej za nje po uvedbi dokončnega sistema DDV na čezmejna trgovanja znotraj unije morale veljati enake omejitve pri uporabi nižjih stopenj DDV. Za uresničitev namena se v predlog direktive vpeljujejo naslednja določila. Po tem predlogu, se pravi dveh stopenj, med 5 in 15, z odstopanjem od tega pravila omogočena tudi uporaba ene nižje stopnje, to je med 0 in 5 % ter oprostitev s pravico do odbitka DDV, to je ničelna stopnja. Dodana je zahteva, da morajo biti uporabljeni nižje stopnje in ničelna stopnja v korist končnega potrošnika in v splošnem interesu. Blago in storitve, ki se uporabljajo le kot polizdelki za gospodarsko dejavnost seveda ne bodo opravičeni do nižjih stopenj oziroma nižje stopnje. Črtana je prej omenjena priloga tri s seznamom dobav za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje DDV, ki je nadomeščena z novo prilogo 3a, to je negativnim seznamom dobav, za katere se nižje stopnje ne smejo uporabljati, ker seveda znatno širi pristojnost držav pri tem kaj in kako se odločajo glede teh stopenj. Po predlogu direktive je predviden zaščitni ukrep za zaščito nacionalnih prihodkov in preprečitev čezmejnih makroekonomskih ravnotežij in sicer morajo države članice zagotoviti, da tehtana povprečna stopnja DDV vedno presega 12 %. To je zato, da se preprečuje morebitno dirko proti dnu. Predlagana ureditev se uveljavi hkrati z uveljavitvijo novih pravil o dokončni ureditvi DDV, se pravi še vseh ostalih pobud, ki so, za katere lahko rečemo, da sestavljajo en tak večji paket. V stališču je seveda zapisano, da Republika Slovenija podpira napore Evropske komisije za preoblikovanje režima davka na dodano vrednost in prehoda na dokončno ureditev na podlagi načela namembnega kraja vključno z posodobitvijo politike stopenj DDV. Ob tem je Republika Slovenija zadržana do predloga direktive zaradi sorazmerno velikega prenosa pristojnosti za določanje nižjih stopenj DDV na države članice, saj menimo, da bi uvedba takšnega sistema povzročila nadaljnje povečanje zapletenosti sistema DDV, ki bi povzročilo dodatne stroške za podjetja in ustvarilo pravno negotovost. Če tukaj še izpostavim nekatere poudarke, gre za spremembo koncepta na področju nižjih stopenj DDV na način, da so za vse blago in storitve načeloma mogoče nižje stopnje DDV oziroma ničelne stopnje, razen za tiste, ki so navedene na negativnem seznamu, kar pomeni, da se znatno širi možni nabor. Potem naprej, povečuje se fleksibilnost, ki bi lahko ustvarila dodatne pritiske na nižanje stopenj DDV tudi zaradi potencialne vzpodbude k tekmovalnosti med državami članicami, tukaj lahko pomislimo na obmejna območja in podobno, ko bi se recimo lahko posluževali določenih prijemov, da bi seveda pritegovali k sebi potrošnike, na ta račun tudi nekako bi se začela dogajati tista spirala, ko bi države članice med sabo tekmovale kdo gre lahko nižje. Nadalje seveda iz tega izhaja, da bi prišlo do velikega tveganja zmanjšanja prihodkov iz naslova DDV. Kot veste, DDV je izjemno pomemben vir za naš proračun. Pri, recimo, tam okrog 3,6 milijarde je tudi eden izmed najbolj stabilnih in so to zadeve, pri katerih je treba biti posebej previden. Naprej, tudi ta prenos pristojnosti za določanje stopenj DDV na države članice in s tem odstop od harmonizacije na ravni unije bi povzročil nadaljnje povečanje upravne obremenitve davčnih zavezancev in zapletenosti, predvsem iz vidika pravilne identifikacije ustreznih stopenj DDV in obračunavanja pravilnega DDV v primeru čezmejnih dobav in seveda nenazadnje tudi tveganje pravdnih sporov. Tu bi seveda poudaril to, da, če prejšnji predlog govori o poenostavitvah za mala podjetja, ta predlog, ko bo lahko vsaka država po svoje določala davčne stopnje, bi bil najbrž posebej za mala podjetja zelo težek, ker, kot veste, je enotnost sistema, enotnost skupnega trga ravno tista, ki nekako, predvsem malim podjetjem, omogoča, da z znanjem oziroma poznavanjem domače regulative in če je enaka regulativa tudi v drugih državah članicah, običajno to najbolj pomaga k temu, da se lahko širijo, čezmejno poslujejo in izkoristijo te dobrobiti skupnega trga oziroma tega, kar nam prinaša Evropska unija.

Na podlagi teh pomislekov vam nekako polagam na srce, da tudi v prihodnje to področje pozorno spremljate tudi v tej hiši in predlagam, da obe stališči Vlade podprete.

Hvala.