Hvala lepa za besedo. Spoštovana gospa predsednica, predstavniki Vlade, vabljeni, kolegice in kolegi.

Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor nalezljivih bolezni, ki so bili objavljeni letos februarja, se je v Evropi število obolelih za ošpicami v lanskem letu povečalo za 3-krat. Lani smo jih imeli kar 14 tisoč 451 primerov, leta 2016 pa le 4 tisoč 643 primerov. In od teh je bilo 50 smrtnih primerov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v Evropi 400 % več ošpic. To so njihovi podatki, ki predstavljajo 21 tisoč 315 primerov, leta 2016 pa 5 tisoč 272. Od leta 2016 je bilo največ obolelih v Romuniji, v Italiji, v Grčiji, v Nemčiji in Srbiji, letos pa tudi v drugih državah, kot je Velika Britanija, Švedska in Francija, ker letos že beležijo več kot 100 primerov. Od vseh obolelih je bilo kar 90 % tistih, ki niso bili cepljeni. Razlog ponovnega izbruha nekaterih nalezljivih bolezni, za katere smo menili, da smo jih s cepljenjem popolnoma izkoreninili, je upad precepljenosti pod 95 %. Stanje je zaskrbljujoče in nekatere sosednje države so že sprejel urgentne ukrepe, s katerimi želijo dvigniti stopnjo precepljenosti na raven, ki so jo imele pred leti. Tako je na primer v Italiji je julija lansko leto sprejela urgentni zakon o obveznem cepljenju, s katerim so uvedli obvezno cepljenje otrok v starosti od 0 do 16 let pri vpisu v vrtec in tudi v šolo. Prvi rezultati tega njihovega ukrepa so vidni že danes, saj beležijo porast precepljenosti od 2 do 6 % glede na pokrajine in glede na vrsto cepiva, katere so uporabljali. Tako recimo pri trivalentnem cepivu, kjer so zajete tudi ošpice, je porast precepljenosti na 6 %. Podoben ukrep je sprejela tudi Francija, in sicer v začetku letošnjega leta, ker, kot sem prej povedala, tudi pri njih število obolelih naglo narašča. V Sloveniji je po veljavni zakonodaji, ki je bila sprejeta po osamosvojitvi po vzoru bivše Jugoslavije, obvezno cepljenje proti 9 nalezljivim boleznim, in sicer hemofilus influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam, hepatitisu B in drugim nalezljivim boleznim le takrat, če obstaja določen epidemiološki razlog. Zadnja leta narašča tudi pri nas število otrok, ki niso cepljeni ali niso popolno cepljeni, in je padec precepljenosti že od leta 2010 pod kritično mejo 95 %. To povzroča padec kolektivne imunosti in nevarnost za širjenje nalezljivih bolezni, kot se dogaja v naših najbližjih sosednjih državah. S ciljem, da bi ponovno zagotovili učinkovito precepljenost in varno okolje za vse otroke in odrasle, smo zato konec januarja letošnjega leta vložili predlog novele Zakona o nalezljivih boleznih. Razlog za sprejem Zakona o nalezljivih boleznih po skrajšanem postopku utemeljujemo z dejstvom, da gre za manj zahtevne spremembe, saj Zakon o nalezljivih boleznih velja že vrsto let, vendar deležniki ga niso striktno izvajali in je bil potreben dodatnih dopolnitev. V zakonu se od 57 členov spremeni samo 8. Tu torej ne govorimo o obveznosti cepljenja, ker je ta v zakonu že navedeno, ampak nam novela zakona v kratkem času, ki nam je na voljo tako za obravnavo kot za sprejem, podaja zgolj najnujnejši obseg zaščite otrok, ki še niso cepljeni pred epidemijami sosednjih držav, kjer prihaja celo do smrtnih žrtev. In bi lahko, če bi prišli v stik s temi nalezljivimi boleznimi, tudi oboleli.

Ključne novosti v predlagani noveli zakona pa so… Prvo je sprememba 22. člena po starem zakonu, kar je 1. člen sedanjega zakona, in sicer vemo, da za verodostojno izdelavo ocene o zaščiti prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi je ažurno zbiranje in posredovanje podatkov o opravljenih cepljenih oziroma necepljenih osebah bistvo. Vzpostavili naj bi na predlog zakona elektronski register cepljenih oseb, ki bo na voljo v centralni bazi cepljenj in ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. V to bazo podatkov cepitelj zabeleži vzrok morebitne opustitve cepljenja in v primeru, da se cepljenje opusti iz nemedicinskih razlogov, se to vpiše v eRCO, to je ta elektronski register cepljenih oseb, in upravljavec baze prijavo opustitve posreduje direktno na Inšpektorat za zdravje. S tem se poenostavi postopek prijave, racionalizira in optimizira se dosedanja praksa, odpravijo se administrativne ovire, predvsem pa se razbremeni represivna vloga, ki jo je imel izbrani pediater oziroma izbrani šolski zdravnik. Veste, da prej je prijavo na Inšpektorat za zdravje dajal direktno zdravnik in je to izpadlo kot neka represija, saj se je najprej s starši pogovarjal o učinkih cepljenja, je otroka cepil, v kolikor so se starši strinjali za naj inšpektorat, potem pa prijave je pošiljal ali ne, vendar če si nekomu dopovedoval, da je cepljenje primerno, katere so prednosti cepljenja, potem nisi mogel istega starša, ki ti otroka zaupa, tudi prijavljati na inšpektorat.

Druga taka sprememba je, da se staršem oziroma skrbnikom onemogoči vložitev predloga za opustitev cepljenja neposredno na komisijo za cepljenje. Novela v ničemer ne posega v osnovne človekove pravice. Posega zgolj v nekatere možnosti dostopa do javnih storitev, ki jih zagotavlja država z namenom zaščite šibkejših, ki ne morejo biti cepljeni iz medicinskih razlogov in bi bili realno ogroženi v okviru sistema varstva, ki ga država zagotavlja. Vsi ostali otroci, ki bi morali biti cepljeni v skladu z že veljavno zakonodajo in v kolikor niso in za to ni medicinskih razlogov, so njihove pravice do zdravja ogrožene že v tem trenutku. Predlog za opustitev cepljenja iz medicinskih razlogov poda le cepitelj, ki otroka pred cepljenjem pregleda, prouči njegovo zdravstveno dokumentacijo, morebitne kontraindikacije, kot so alergije, reakcija ob prejšnjem cepljenju, bolezni ali zdravstvena stanja, ki so s cepljenjem nezdružljiva. Zdravnik je tudi edini usposobljen za presojo medicinskih razlogov za opustitev cepljenja in edini dolžan pojasniti staršem običajne posledice cepljenja in posledice morebitne opustitve cepljenja. V kolikor obstaja dvom o varnem cepljenju, imajo starši možnost, da opozorijo izbranega pediatra, lahko ga tudi zamenjajo ali pa, po Zakonu o pacientovih pravicah imajo pravico do drugega mnenja ali pa se ne nazadnje pritožijo na odločbo komisije, ki je obravnavala opustitev cepljenja.

Potem kot tretje se uvaja omejitev vpisa oziroma vstopa necepljenega otroka brez medicinskih indikacij v javne ali javno sofinancirane zasebne vrtce, s katerim se želi doseči tako učinek na javno zdravje s posledično učinkovitejšo precepljenostjo, učinek varnega okolja za najšibkejše člane naše družbe, ki zaradi medicinskih razlogov ne morejo biti cepljeni, in spodbujevalni učinek za starše v dvomih o koristnostih cepljenja. Omeji se tudi vpis kandidatov v šole in fakultete, ki izobražujejo in usposabljajo za delo v vzgoji, v izobraževanju, v zdravstvu ali socialno-varstvenih zavodih. Ob vpisu mora imeti kandidat dokazilo o opravljenem cepljenju proti 5 nalezljivim boleznim, ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju in hepatitisu B, sicer se vpis zavrne, razen pri tistih, kjer obstajajo utemeljeni medicinski razlogi. Prav tako dijaki in študenti, ki se izobražujejo za zdravstveni poklic in nimajo opravljenega obveznega cepljenja, ne bodo smeli opravljati praktičnega pouka.

In kot zadnja novost je… Predlog novele zakona uvaja tudi svetovanje in izobraževanje za starše, ki bi iz nemedicinskih razlogov odklonili cepljenje otroka. To je potrebno zaradi sprejemanja tako odgovornosti staršev, kot tudi seznanitve z nevarnostjo opustitve cepljenja. Individualno izobraževanje in svetovanje staršev izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje in je plačljivo.

To so te ključne spremembe, ki smo jih predlagali v noveli zakona. Prepričani smo, da bi s temi novelami zakona dosegli želeno precepljenost in tako zaščitili najšibkejše člane naše družbe. Ohraniti moramo obvezno cepljenje v javnem interesu, ki v globaliziranem svetu ščiti cepljeno populacijo in tiste, ki zaradi medicinskih razlogov ne smejo biti cepljeni in bi zaradi izpostavljenosti povzročiteljev nalezljivih bolezni tvegali resne zdravstvene zaplete, pogosto celo s smrtnim izidom. V nadaljevanju zakonodajnega postopka bomo proučili podane pripombe vseh deležnikov in zainteresirane javnosti in z amandmaji skušali izboljšati določene vsebine členov. Zato smo hvaležni tako predsednici Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti za sklic seje, na kateri smo predstavili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, ter nam dala možnost vsem, tudi vabljenim, za razpravo in da podajo mnenje o predlaganih rešitvah.

Na koncu bi pa vseeno še spomnila, da o problematiki obveznosti cepljenja se je izreklo tudi Ustavno sodišče, kjer med drugim navaja, da je korist, ki jo cepljenje prinaša, za zdravje posameznika in širše skupnosti presega morebitno škodo, ki nastane posamezniku zaradi stranskih pojavov tega ukrepa.

Hvala lepa.