Hvala, gospod poslanec.

Najprej bi se dotaknila tega, kar ste rekli, današnje glasovanj. Menim, da je današnje glasovanje precej volilna kampanja stranke SDS pa mogoče niti ne stranke SDS, zaradi tega, ker vidnejših predstavnikov stranke SDS ni bilo niti ne na plenarni seji, kjer smo govorili večino časa o stanju v Slovenski vojski že kar nekajkrat, ampak vaša. Ampak vseeno, blatite vse po vrsti. Rekli ste, da so neprimerno poveljniki na vseh ravneh, zračite na mene krivdo. To je čista laž. Velikokrat lažete. Da sem zamenjala generala Božiča - to se je zgodilo pred mojim prihodom na ministrstvo. Da sem sama postavila na drugo delovno mesto v tujino brigadirja Škrbinca, ki je šel na to delovno mesto na predlog general majorja Gederja tudi pred mojim prihodom. Še veliko takšnih navedb je bilo, ampak ne bom se spuščala na vašo raven. Rada bi pravzaprav povedala danes, da bi z veliko večjim veseljem kot je ta debata razpravljala o predlogih Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski, ki smo jo septembra dali v proceduro v parlament. Res je, da lahko rečemo, da je bilo pozno, ampak tudi, zaradi tega, ker je bilo medresorsko sodelovanje zelo zahtevno. Tudi takrat bi se lahko vi, spoštovani poslanci, priključili, ker smo kar velikokrat debatirali tudi s strokovno javnostjo in da bi takrat predlagali svoje pripombe in tega nismo prejeli. Res pa je, da smo bili pri vas v vseh poslanskih skupinah, ko smo predstavili izhodišče obeh zakonov in tudi potem, ko smo imeli predloge zakonov že na mizi. Tudi ni res, kar ste rekli, da je bilo predlagano glede javne obravnave. Mi imamo uradne podatke iz Državnega zbora, da sta predlagala tako kot je praksa, ko se izglasuje javna predstavitev mnenj vprašanja, na katere naj javna predstavitev mnenj odgovori, da so dali pobude tri stranke. Mi vemo, da so dale pobude samo Socialni demokrati iz SMC. To, da bi SDS dal kakšne podatke meni to uradno s strani Državnega zbora ni znano, spoštovani predsednik. Ampak verjamem, da se lahko tudi strokovne službe Državnega zbora zmotijo in bomo zagotovo pogledali tudi to.

Kar še nekaj. V dobršnem delu ponavljate vse trditve, ki smo jih že velikokrat tukaj na odboru pa tudi na plenarni seji odgovorili. Nočete sprejeti dejstva, da se po veliko letih rezanja v obrambni resor določene zadeve vseeno izboljšujejo, res da minimalno, ampak se izboljšujejo. V tem mandatu je Vlada Republike Slovenije kot enega bistvenih ukrepov na področju obrambe uspela zaustaviti trend zmanjševanja obrambnega proračuna in ga tudi postopno povečevati. Če pogledamo finančna sredstva. V letu 2015, ko sem maja nastopila mandat, so obrambni izdatki znašli 361,4 milijona evrov, v času mojega mandata pa so se obrambni izdatki vsako leto zviševali, realizacija in plan 2018 glede na 2015 je dodatnih 87,2 milijona evrov na obrambne izdatke. Zaveza države je tako iz Walesa kot Varšave, da se postopoma približujemo 2 % in ta Vlada je zaustavila trend padanja obrambnih izdatkov, in na takšen način izpolnjuje svoje zaveze, in jih tudi postopoma povečuje. Ni pa, in po predvidevanjih ne bo, v klubu tistih držav zaveznic, ki dajejo za obrambne izdatke največ, sledimo pa dogovorjenim ciljem. Tudi predvideno razmerje 20 % obrambnih izdatkov za investicije bomo po načrtih dosegli v 2021, pričakovanje zaveznic pa je 2024.

Če pogledamo podrobnejše … V letih 2016, 2017 je Vlada skupaj glede na 2015 namenila 64,1 milijona evrov več, plan 2018 je 448,6 milijonov, kar je za 23,1 milijona več, kot je nerevidirana realizacija 2017. Skupaj z namenskimi sredstvi smo v bistvu dodali še dodatnih 28,6 milijona evrov glede na leto 2017. Torej, v času celotnega mandata imamo čez dodatnih 90 milijonov evrov za obrambne izdatke glede na leto 2015. Seveda pa je ta sredstva potrebno učinkovito tudi porabiti. Če pogledamo plače … V letu 2015 je bilo za plače namenjenih 200,8 (?) milijonov evrov, v 2016 201,4 milijona evrov, v 2017 222,5 milijonov evrov, torej skupaj glede na leto 2015 21,7 milijonov evrov več za plače v času mojega mandata. Ne smemo pozabiti tukaj še preteklih obveznosti, ki jih je imelo Ministrstvo za obrambo. To so odškodnine zaradi nerazporejenih ur in neizkoriščenega odmora na mednarodnih operacijah in misijah. Za to smo v preteklih dveh letih namenili še dodatnih 9,5 milijona evrov. Skupaj, če pogledamo, je bilo sredstev, namenjenih prejemkov zaposlenih v Slovenski vojski v primerjavi z letom 2015 čez 30 milijonov evrov več. Glede investicij … V 2015 je bilo namenjenih 62,4 milijona evrov za tekoče stroške in investicije v Slovenski vojski, v 2016 84,8, 2017 93,2, plan 2018 je 129,5 milijona evrov, torej smo glede na leto 2015 realizirali v 2016 in 2017 za 120 milijonov evrov več. Govorim o tekočih stroških in investicijah. Tudi glede razmerij med plačami in tekočimi odhodki ter investicijami se ta razmerja spreminjajo tako, da se po planu v 2018 približujemo 16 % sredstev namenjenih v investicije. Očitek je bil glede porabe sredstev … Za uniforme smo v obdobju 2015-2017 po dolgih letih porabili 14,1 milijon evrov, plan 2018 je še 7,2 milijona evrov. Za strelivo – 5,1 milijon, v 2018 je predlog še 3,9 milijonov. Ampak vse te številke sem tukaj na Odboru za obrambo predstavljala že velikokrat in te številke, spoštovani poslanci, so vam pravzaprav znane. Druga ukrepa, ki sem ju predstavila, sta seveda predloga obeh zakonov, tako Zakona o obrambi kot tudi Zakona o službi v Slovenski vojski. Kot sem rekla, sredstva, ki so bila investirana, so bila investirana za nakup streliva, za zagotovitev najnujnejšega vzdrževanja tehnike, za nakup uniform, zaščitne opreme vojaka, za zamenjavo iztrošenih terenskih vozil, za nabavo radijskih naprav ter opreme komunikacijskega in informacijskega sistema. V letu 2018 se začenja tudi investicijski ciklus za nujno vzpostavitev načrtovanih zmogljivosti Slovenske vojske v skladu z novim paketom cilja zmogljivosti. Glede vsesplošnih dvomov o kvaliteti nabavljene opreme … Čevlji Alpine, plod razvoja, sodelovanja med Ministrstvom za obrambo, Slovensko vojsko, raziskovalnimi, izobraževalnimi institucijami, Alpina Žiri, slovenski proizvajalec. Veseli me, da so bili najugodnejši na razpisu in da odgovarjajo na vse predpisane pogoje, ki jih morajo takšni čevlji tudi izpolnjevati. In tudi o tem smo že debatirali. Enako je za uniformo. V reviji Slovenska vojska imate podrobno predstavljen razvoj nove tkanine za uniformo, kako se dela uniforma in podobno je bilo tudi v preteklosti. To, da zvaljujete krivdo na enega v Ministrstvu za obrambo, konkretno se na eni izmed ne vem katerih vaših izvajanj očrnili direktorja Željka Kralja, za njim stoji vrsta sodelavcev, tako v upravnem delu ministrstva kot tudi v Slovenski vojski, ki sodelujejo pri javnih naročilih, ki pripravljajo vse tiste pogoje, ki jih mora tisti, ki je izbran na javnem naročilu, izpolnjevati. In vse te ljudi vi kar tako žalite, ampak to je vaša verjetno pravica in takšni pač ste.

Glede kadrovske problematike. Velikokrat smo razpravljali tukaj. V zadnjih 2 letih smo veliko že naredili tistega, kar je bilo možno znotraj Slovenske vojske znotraj Ministrstva za obrambo. Ni toliko velik odhod, čeprav se bojim, da bodo takšne razprave, kot jih imamo danes in verjetno tudi, kar bo na plenarki, povzročalo to, da bo ta hiša še na slabšem glasu in da si verjetno nihče ne bo želel ostati ali pa priti. Problem pa je zmanjšan dotok kadrov, ki je bil res v lanskem letu najnižji v zadnjem obdobju. V času mandata te Vlade smo v okviru obstoječe zakonodaje sprejeli vrsto ukrepov. Mislim, da smo jih tukaj podrobneje predstavljali na seji Odbora za obrambo. Tako je bila za časa, a je tako, je bila postopno odpravljena večina varčevalnih ukrepov iz leta 2012, iz leta 2012, ko ste imeli… Predsednik, a boste poslušali? / oglašanje iz dvorane/ Sem, sem. / oglašanje iz dvorane/ Ne, ne, ne, sam, sodelavci so komentirali vaše navedbe. / oglašanje iz dvorane/ Aja, ja, preko telefona, prav. / oglašanje iz dvorane/ Takoj, ko mi daste besedo, pa ko me poslušate. Se pravi za časa, zdaj smo odpravili vse tiste varčevalne ukrepe, ki so bile uvedene v letu 2012 za časa ministra Hojsa. Čigavega ministra? Nanašali so se oziroma nanašajo se na nagrajevanje pri prostovoljnem služenju vojaškega roka, na izplačevanje posebnih nagrad za sklenitev in podaljšanje pogodbe za zaposlitev v Slovenski vojski, spremenjen je sistem izplačevanja dodatkov po 59. členu Zakona o službi, skrajšani so postopki za zaposlitev, prostovoljno služenje vojaškega roka je zopet omogočeno na več lokacijah, nedavno smo razpisali tudi 250 štipendij. Dejstvo je in tega se mi zavedamo, da vsi ti ukrepi niso zadostni in da je potrebno zagotoviti celovite sistemske pogoje, ki bi omogočili večji priliv, vendar vaša priporočila teh celovitih sistemskih rešitev ne ponujajo. Kar se tiče izjema Slovenske vojske iz plačnega sistema javnih uslužbencev in interventni dvig plač pripadnikom Slovenske vojske, sta nedvoumna predloga, ki bi jih podprl oziroma bi bil vesel vsak minister za obrambo, seveda, če bi bilo to tudi uresničljivo in sprejemljivo z vseh tudi drugih vidikov. Sami se uvodoma povedali in seveda tudi jaz lahko spomnim na reakcije drugih poklicnih skupin, pa naj se omejim samo na sistem nacionalne varnosti ob sprejemu obeh naših zakonov na Vladi. Govorimo o 3 podsistemih, govorim o Slovenski vojski, slovenski policiji in vsem, ki so vključeni v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. In en izmed ključnih razlogov, zakaj smo z nekajmesečno zamudo pri pripravi obeh zakonov jih posredovali tudi naprej, tiči ravno v nasprotovanju rešitvam, ki smo jih predlagali, za izboljšanje položaja pripadnikov Slovenske vojske. In to nasprotovanje je bilo izraženo s strani drugih poklicnih skupin v javnem sektorju. Verjamem, da Vlada mora gledati na vse sektorje v državi. Učinek vaših priporočil bi imel demonstracijski učinek na druge poklicne skupine in bi pomenil razpad enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Ob tem bi vas rada tudi spomnila, da smo že v predstavitvi izhodišč za pripravo obeh zakonov takrat, ko sem obiskala vse poslanske skupine, bili pravzaprav deležni podpore, da Slovenska vojska ostane znotraj sistema javnega sektorja, da pa se specifičnost vojaškega poklica uredi v Zakonu o službi v Slovenski vojski, tako kot je pravzaprav tudi sedaj, ampak Predlog zakona o službi v Slovenski vojski predlaga bistveno izboljšavo tega. Vlada je skozi paket prenovljene obrambne zakonodaje kot enega izmed najpomembnejših ciljev zasledovala povečanje zanimanja za zaposlitev v Slovenski vojski oziroma popolnjevanje vseh ostalih struktur, programirano zadrževanje in zaustavitev zmanjševanja kadrovske sestave Slovenske vojske, za kar se v obeh predlaganih zakonih predlaga sistemske ukrepe. S tem namenom je posebna pozornost v predlogih obeh zakonov namenjena ustreznejši ureditvi statusa pripadnikov Slovenske vojske, izboljšanju njihovega socialnega položaja. Bistvena je tudi nadgraditev pravic pripadnikov po dopolnjenem 45. letu in s tem izboljšanje njihove socialne varnosti, ampak tudi o tem smo že debatirali ob predstavitvi tako Zakona o obrambi kot tudi Zakona o službi v Slovenski vojski.

Če se na kratko dotaknem priporočil … Predlagate sklep: »Državni zbor priporoča Vladi, da Slovensko vojsko izvzame iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja.« Posebna narava vojaškega poklica je bila v okviru enotnega sistema javnih uslužbencev pripoznana z Zakonom o javnih uslužbencih (v letu 2007, če se ne motim, v času vaše Vlade), ki v 22. členu med drugim določa, da se posamezna vprašanja za poklicne pripadnike Slovenske vojske lahko z zakonom uredijo drugače, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil. S predlogom novega Zakona o službi v Slovenski vojski se obstoječe rešitve, kot sem že rekla, nadgrajujejo, pri čemer ostaja eden izmed ključnih ciljev, da se za pripadnike Slovenske vojske, posamezna delovnopravna vprašanja in tudi plače urejajo ob polnem upoštevanju posebnih zahtev poklicnega opravljanja vojaške službe tako v državi kot tudi zunaj nje, oziroma na obrambnem področju. V tem okviru so v zakonu predlagane rešitve, ki bi imele pomemben vpliv na višino plač predvsem tistih pripadnikov Slovenske vojske, ki imajo pogodbe za določen čas in kjer se kaže tudi v Slovenski vojski največje pomanjkanje. Govorim, torej, o vojakih. Če pogledamo… Dodatek za prepoved stavke in tako imenovan spregled izobrazbe in nagrada ob sklenitvi ali podaljšanju pogodbe za določen čas bi za vojaka s četrto stopnjo pomenilo 2 tisoč 956 po dosedanjih podatkih glede na povprečno bruto plačo v Republiki Sloveniji, dodatno letno, vojaka s peto stopnjo 2 tisoč 476 letno. Vsak, ki bi prišel na novo v sistem, ko bi sklenil petletno pogodbo, bi dobil ob sklenitvi pogodbe eno povprečno bruto plačo in potem konec vsakega leta eno povprečno bruto plačo. Če bi sklenil pogodbo za deset let, bi dobil ob sklenitvi dve povprečni bruto plači in na koncu leta še vsako leto eno povprečno bruto plačo. Menim, da bi lahko s tem bistveno izboljšali finančni položaj pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, se pravi vojakov oziroma tistih, ki imajo delovno razmerje za določen čas. Povedala sem že, da Vlada meni, da bi lahko imela morebitna izključitev Slovenske vojske kar tako, z nekim takšnim priporočilom iz enotnega plačnega sistema demonstracijski učinek tudi na druge poklicne skupine. Zagotovo bi potem na eni drugi seji (verjetno Odbora za notranje zadeve) govorili o slovenski policiji.

Pod točko 2 predlagate, da se »izvede reformo Slovenske vojske, po kateri bo imela Slovenska vojska poklicno stalno sestavo in hibridno rezervno sestavo, sestavljeno iz prostovoljne pogodbene rezerve in selektivne vojaške obveznosti.« Zdaj, iz predloga priporočila v nadaljevanju ni niti utemeljeno, ni mogoče razbrati, kakšno spremembo se predlaga. O tem, kaj predlagate, smo tudi takrat, ko ste predlagali vzpostavitev Nacionalne garde, ugotovili, da to ni razdelano in da ne vemo točno, na kaj mislite. Ampak opozorila bi na predlog novega 132. člena Zakona o obrambi, kjer že imamo nastavke. Takole se glasi: »Državni zbor lahko na predlog Vlade Republike Slovenije odloči o ponovni uvedbi posamezne ali vseh sestavin vojaške dolžnosti v miru tudi ob izrednem poslabšanju varnostnega okolja, in sicer zaradi zagotovitve zadostnega števila usposobljenih vojaških obveznikov za popolnitev Slovenske vojske v obsegu, določenem z dolgoročnim programom razvoja zmogljivosti.« Če ste mogoče zasledili, sem imela v lanskem letu pri sebi na obisku tudi švedskega ministra, kjer je bila ena izmed največjih razprav tudi to, kako pri njih poteka spremenjen sistem služenja vojaškega roka. Zagotovo bomo tudi z veseljem spremljali zaradi tega, ker bodo v letošnjem letu pravzaprav začeli to tudi izvajati. Tretje priporočilo je, da Državni zbor priporoča Vladi, da pripadnikom in pripadnicam interventno zviša plače za 30 %. Ta uveljavitev priporočila bi imela na letni ravni 51,6 milijonov evrov finančnih posledic. V proračunu za leto 2018 in 2019 niso zagotovljene. Vlada tukaj pravzaprav popolnoma legitimno opozarja, da tako oblikovane zahteve lahko kratkoročno še bolj pa dolgoročno vplivajo na javnofinančno stabilnost, na kar je opozoril tudi fiskalni svet v svojem zadnjem odzivu na aktualno gospodarsko politično dogajanja. Da je treba k pristopu reševanja problematike Slovenske vojske pristopiti sistematično in ne v obliki interventnih ukrepov, ki nesistemsko posegajo na različna področja. Vse te predloge vsebujeta tako Zakon o obrambi kot tudi Zakon o službi v Slovenski vojski prav z namenom, da se uredi ustrezen status in da se izboljša socialni položaj pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Bi pa opozorila še na to. Trenutno potekajo pogajanja z ostalimi sektorji - če lahko uporabim ta izraz - in Vlada je sklenila vse, kar bo izpogajanje za druge poklice se bo upoštevalo tudi pri izboljšanju položaja pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, čeprav ti ne smejo stavkati in to pričakujemo, da bo v prihodnjih mesecih pravzaprav tudi urejeno.

Če bi pogledamo še samo glede plač. Podatki za december 2017 - govorim o plačah z dodatki - nimam trenutno s seboj najnižje in najvišje plače v posameznem nazivu, ampak vojak v decembrski povprečno neto plačo je prejel 972,89 evrov - neto plače govorim to - podčastnik je prejel 1310,42 evrov, častnik je prejel 1721,97 evrov. Seveda tudi za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje cela država nameni okoli 36 milijonov evrov Ministrstvo za obrambo 11 milijonov evrov - govorimo pa o tem, da ta dodatek prejemajo vse vojaške osebe in tudi seveda operaterji centrov za obveščanje v Upravi RS za zaščito in reševanje.

Zavrnila bi še to, kar ste govorili glede mojega vmešavanja, nastavljanje poveljnikov. Mi tukaj popolnoma sledimo predlogu Zakona o obrambi in tudi pravilnika, ki ga je sprejel minister Hojs. Kot ministrica se ne vmešavam in vsak predlog, ki ga sama podpišem prihaja na predlog načelnika generalštaba. Sama ne nastavljam poveljnika posamezne brigade brez, da pride to predlog s strani načelnika generalštaba. Edina moja sprememba, ki sem jo sama naredila je bila to, ampak tudi na takšen način, da sem se pravzaprav v preteklosti že pogovarjala z brigadirjem Pograjcem, da je on želel delati bolj na strateški ravni, da je brigadir Petek poveljnik poveljstva sil in brigadir Pograjc načelnik generalštaba Slovenske vojske. Vsi ostali predlogi se skozi ves ta čas vedno prišli s strani generalštaba oziroma načelnika generalštaba Slovenske vojske in zavračam to, da sem se sama vpletala v kakršnokoli oziroma v to kdo naj bi bil v tujini, kdo naj bi bil na šoli za izobraževanja in vse ostalo, kar ste v teh svojih navedbah navajali. Žal s takim izvajanjem Slovensko vojsko vsi skupaj postavljamo še na slabši glas kakor bi si želeli. Jaz verjamem, da so pripadniki in pripadnice Slovenske vojske vojaki, poveljniki, vsi tisti tam, zato da uresničujejo poslanstvo Slovenske vojske. Da pa mi delamo politika kot taka škodo tem, da razpravljamo tako nekritično, povzemamo nepreverjene preverbe, nepreverjene navedbe in na takšen način v javnosti pravzaprav spravljamo to hišo na zelo zelo slab glas, s tem, da posplošujejo. Sistem ima urejen, sistem, če je karkoli narobe na kakšen način se ugotavlja disciplinska odgovornost, na kakšen način morajo biti vsi tudi ostali postopki sprenevedali in to je bilo v preteklosti že tudi pokazano in tudi tukaj se nisem spuščala v to kar je pristojnost načelnika generalštaba Slovenske vojske.

Tako da menim, da se vojaki trudijo, da izvajajo svoje naloge, da odlično izvajajo svoje naloge, da delamo seveda lahko tudi napake, da smo jo naredili, ampak da še vseeno ostaja dovolj volje, da se ta sistem obrne s svojim razvojem v pravo smer in tukaj ima novi načelnik, generalmajor Geder vso mojo podporo in verjamem, da bo imel tudi vašo podporo in, spoštovani predsednik, ta nasmešek, to zdaj ni bilo pošteno. Zdaj boste spet rekli, da mi berete misli, in da boste povedali kaj sem jaz rekla tako kot v vaših navajanjih tukaj notri, pokažite mi kje to piše, pokažite mi z dokazom kje je kaj takšnega narejeno, ne pa zgolj s pavšalnimi obtožbami.

Najlepša hvala.