Hvala lepa, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem, še posebej vabljenim gostom.

Ja, res nas, torej nas, parlamentarce nekoliko preseneča, da se Vlada dela, kot da nič ne ve o teh izplačilih, ki jih Nova ljubljanska banka na podlagi sodb hrvaških sodišč realizira. Številke so zaskrbljujoče. Morda mi bo zdaj spet kdo očital, da strašim. Ne strašim, sem pa zelo zaskrbljen. O potencialni številki teh izplačil je govoril premier in ne bom ponavljal.

Naša vlada in hrvaška vlada sta 11. marca 2013 na Mokricah podpisali memorandum o soglasju med Vlado Republiko Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, kjer sta se dogovorili in soglašali, da se rešitev za prenesene devizne vloge Ljubljanske banke na Hrvaškem najde na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva, bolj konkretno priloga C. Naša vlada je potem ta memorandum tudi ratificirala z uredbo v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah. Naša ocena je, da pravne podlage, bodisi pogodbene, bodisi zakonske, za bremenitev Nove ljubljanske banke ni, zato smo začudeni, da se ta izplačila na podlagi sodb hrvaških sodišč realizirajo. Vsaj tako beremo v dnevnem časopisju. Tudi sam želim spomniti na ustavni zakon iz leta 1994, s katerim je Slovenija zelo jasno sporočila, predvsem tujim upnikom, ki so bili upniki po novem finančnem sporazumu z Jugoslavijo, kjer so bili milijardni dolgovi v ameriških dolarjih, da NLB za te dolgove ne odgovarja. NLB je z ustavnim zakonom dejansko začela svoje življenje, stara Ljubljanska banka pa je nadaljevala poslovanje za obveznosti, ki so bile sprejete do takrat. Mi mislimo, upamo, da v NLB od vsega začetka vedo, kakšen je ustavni red v Republiki Sloveniji. Njihova pravna služba je imela takih primerov še in še, tako da ne vem, kaj je bil tisti sprožilec, da se je zgodilo to, kar se je zgodilo, ob tem pa preseneča, da Vlada kot predstavnica lastnika ali, bolj točno, kot delniška skupščina Nove ljubljanske banke, d.d. pravzaprav pravi, da o tem skoraj nič ne ve. Čudi se, da so bila ta plačila na podlagi sodb hrvaških sodišč realizirana. Se pa tukaj zdaj spet soočamo z neko situacijo, ko moramo braniti interes Republike Slovenije, to je seveda naša naloga, potem ko neka druga država ne spoštuje mednarodnih dogovorov. Hočem reči, da mi ne vodimo proaktivne politike. Tu kažem s prstom na celotno Vlado, ker pa gre za mednarodne sporazume, dogovore, pogodbe, pa morda toliko bolj na Ministrstvo za zunanje zadeve.

Kot je že predsednik odprl vprašanje privatizacije, mi toliko govorimo, sploh pa od 29. junija lansko leto naprej, o spoštovanju vladavine prava in tako dalje in tako dalje, sami pa pravzaprav pozabljamo in je država Slovenija, obžalujem, velik kršitelj dogovorov, zavez, ki jih je dala sama. Stokrat ali pa še večkrat sem v tej hiši spomnil na zavezo slovenske vlade, ni važno, katere, slovenska vlada je slovenska vlada, iz 18. decembra 2013, dokument SA-33229, s katerim je Evropska komisija dovolila državno pomoč Novi Ljubljanski banki v višini 1.550 milijonov evrov, s tem je slovenska vlada, torej Slovenija, sprejela tudi zavezo, da Novo Ljubljansko banko privatizira do konca leta 2017, to je naloga vlade, te Vlade - te Vlade, ki je vladala leta 2017, ne neke prihodnje niti prejšnje, prav te. A to se ni zgodilo in lahko rečemo, da se je ta Vlada pofučkala na zavezo Slovenije. Zdaj, če kdo misli, da bomo tu izšli kot zmagovalci, se krepko moti. In to, poglejte, to mene zelo skrbi, mi izgubljamo generalno na celi črti, kar se tiče kredibilnosti te države. Saj nas nihče več resno ne jemlje, vsak dan imamo manj zaveznikov. Kdo bo za vse to odgovarjal - nihče, trpeli bodo pa davkoplačevalci.

Zato je prav, da imamo to sejo, in je prav, da, gospod predsednik, tudi vztrajate pri tem, da pride, morda v nadaljevanju, na to sejo, kadarkoli pač, tudi predsednik Vlade in pove o tem, kaj se zdaj dogaja glede realizacije izplačil na podlagi sodb hrvaških sodišč in kaj se zdaj pravzaprav dogaja na področju privatizacije. Tu na nek način moram stopiti na stran ministrice za finance, ki je nekoč že imela neko rešitev, ni imela politične podpore na Vladi, ker sta tam vsaj dve koalicijski stranki zaustavili privatizacijo - in ti, ki so zaustavili, ki zaustavljajo, morajo prevzeti odgovornost. Ministrica je takrat ponudila odstop, Cerar tega odstopa ni sprejel. In mislim tudi, da se morajo nehati te procesije, ko Vlada pošilja ministrico za finance v Bruselj k pristojni komisarki, ta zadeva se mora dvigniti na nivo predsednika Vlade, predsednik Vlade se mora o nadaljnjih postopkih privatizacije Nove Ljubljanske banke pogovarjati v imenu Republike Slovenije.

Toliko zaenkrat, gospod predsednik. Hvala lepa.