Spoštovane gospe in gospodje!

Spoštovani vabljeni!

Kolegi in kolegice!

Lepo pozdravljeni na 53. seji Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da se je opravičil gospod Luka Mesec, seje se ne more udeležiti in da gospod Jožef Horvat nadomešča gospoda Jerneja Vrtovca.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje, ki ste ga prejeli s sklicem.

Edina in 1. TOČKA DNEVNEGA REDA se glasi: PROBLEMATIKA IN MOREBITNE FINANČNE POSLEDICE IZVRŠEVANJA SODB HRVAŠKIH SODIŠČ S STRANI NOVE LJUBLJANSKE BANKE D.D. V zvezi s tem sklicem seje sem dne 5. 3. 2018 dobil pismo ministrice za finance, mag. Mateje Vraničar Erman. V tem pismo daje predlog, da se seja zapre za javnost, ker so gradiva povezana s to tematiko zaupne narave in so kot poslovna skrivnost. Ministrici sem odgovoril dne 5. 3. 2018, prejeli ste tudi člani komisije to pismo, kjer predlagam, da glede na to, da komisija ni prejela nobenega gradiva kot poslovna skrivnost, edino gradivo je bilo v bistvu dano s strani komisije. V tem gradivu so sami javni podatki, da opravimo sejo javno, če pa se bo pokazala potreba, da se seja zapre za javnost, potem bomo sejo seveda, bomo o tem glasovali v skladu z Poslovnikom Državnega zbora. V zvezi s tem bi rad povedal, da uporabljamo in tudi osebno uporabljam podatke, ki so v javnosti, mednarodni in domači. In noben ni rekel, da je to kakršnakoli poslovna skrivnost, predsednik Vlade govori o številki, ki predstavlja potencialno obveznost za Novo Ljubljansko banko, 400 milijonov, to je njegova izjava. Kakšne so posledice tega pa verjetno ta komisija lahko ugotavlja, tudi s strani drugih sem dobil vprašanja s strani novinarjev, s strani Banke Slovenije o tem, kaj je ta in on, kaj ni ta in on. Kajti, če ima kdo probleme, da česa ne more povedati javno, potem tukaj naj ne pove tega javno. Za enkrat pa uporabljamo same podatke, ki so že v javnosti, tako, da jaz predlagam, da tako kot na prejšnji seji opravimo razpravo javno, če se bo pa pokazalo, recimo pokazalo bi se, če bi danes Vlada obravnavala v zvezi s tem informacije, ki pa je ne bo obravnavala in bi ti ta informacija pomenila neko zaščito slovenskih interesov, na primer napram Hrvaški ali kakorkoli, potem takoj zaprem sejo za javnost, če gre za zaščito državnih interesov. Drugo vprašanje pa je ali bomo v tajnosti obravnavali zadeve, ki pa se nanašajo na zaščito davkoplačevalcev in upravljanje z tem denarjem davkoplačevalcev, to je pa popolnoma drugo vprašanje in tukaj mislim, da imajo seveda davkoplačevalci vedeti komentarje na tiste podatke, ki so že javni, vsekakor pa bom ravnal v skladu s 101. členom Poslovnika Državnega zbora, če bo to seveda potrebno in bomo tudi sejo zaprli za javnost.

Gradivo za to točko je objavljeno na spletni strani, na sejo sem vabil dr. Mira Cerarja, predsednika Vlade, ki se je opravičil, mag. Matejo Vraničar Erman, ministrico za finance, ki se je zdaj na koncu opravičila, prišla bi, če bi danes Vlada obravnavala to poročilo, kot sem razumel. Gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, ki se je ravno tako opravičil, gospod Lidijo Glavina, predsednico uprave SDH d.d., gospoda Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB d.d., gospoda Primoža Karpeta, predsednika nadzornega sveta NLB d.d., dr. Franceta Arharja, svetovalca predsednika republike, ki se mu opravičujem, ker smo ga navedli v sklicu kot svetovalca Vlade, svetovalca predsednika Vlade, ne svetovalca predsednika republike v sklicu. Dr. Ano Polak Petrič in dr. Andraža Zidarja iz sklada Republike Slovenije za nasledstvo, predstavnike Banke Slovenije, Vlade, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za zunanje zadeve, Slovenskega državnega holdinga, Nove Ljubljanske banke, Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, naknadno sem na sejo povabil še mag. Mojco Majič, direktorico Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem, dr. Marjana Odarja, direktorja Slovenskega inštituta za revizijo ter seveda tudi predstavnike teh dveh inštitucij.

Na začetku bom povedal razloge zakaj sem se odločil za sklic te seje, potem predlagam, da, predlagam, da dobimo besedo najprej člani komisije in seveda povemo svoje mnenje o tem in povemo seveda tudi vprašanja, če kogarkoli kaj zanima in potem predlagam, da dobijo besedo predstavniki Ministrstva za finance, Banke Slovenije, Nove Ljubljanske banke in seveda tudi vseh ostalih. Tako da, nekoliko obrnjen je postopek, kot je bil običajno, gre pa seveda tudi za to, da je vse skupaj v skladu s poslovnikom, ki ureja delovanje te komisije.

Gre za informacijo, namreč, iz mednarodnih krogov in razlog za sklic seje je ta informacija o tem, da je Nova ljubljanska banka plačala zahtevek, ki izhaja iz sodb (?) hrvaškega sodišča. Zdaj, ali gre za en zahtevek ali za dva zahtevka… Nekaj tega je bilo objavljeno v nemških časopisih, nekaj na agenciji Bloomberg. Tukaj je ocena, ocenjujem, da gre to v nasprotju s slovensko zakonodajo. Govorimo seveda o sporazumu o nasledstvu in govorimo o memorandumu, ki ste ga sprejeli in podpisali slovenska in hrvaška vlada. V tem memorandumu je Slovenija dejansko dala odprta vrata za vstop Hrvaške v Evropsko unijo, odprla ta vrata, na drugi strani pa se je Hrvaška zavezala, da bo odpravila kakršnekoli že obstoječe tožbe in da ne bo vlagala novih tožb. To se ni zgodilo, obstaja pa seveda tudi ustavni zakon iz leta 1994, zaradi česar je po mojem mnenju in mnenju še nekaterih nesprejemljivo, da Nova ljubljanska banka plačuje, če jih plačuje - to seveda domnevno plačuje, ni bilo to zanikano -, zahtevke, ki jih nalaga hrvaško sodišče. Menim, da to tudi ni v skladu s slovenskim pravnim redom. To seveda pomeni tudi ekonomske implikacije za samo banko. Zakaj? Zaradi tega, ker se v bistvu ustvarja neka praksa in teh zahtevkov ali pa vseh teh obveznosti naj bi bilo po izjavi predsednika Vlade, dr. Mira Cerarja, to izjavo imam tukaj, za 400 milijonov in on je govoril o tem, da je treba zaščititi slovenske davkoplačevalce in da se to ne sme plačevati in da bi bilo to seveda v nasprotju.

V Slovenski demokratski stranki smo zaradi tega tudi dejansko vložili dopolnitev ustavnega zakona, ki eksplicitno določa, da je to prepovedano. Ne glede na to, da vemo, da je to že prepovedano, da to ni v skladu s slovenskim pravnim redom, smo dejansko naredili še to. Tukaj gre za več finančnih in ekonomskih implikacij, tudi v povezavi s tem, in tukaj pričakujem odgovor ministrice za finance oziroma državnega sekretarja, kaj je s prodajo Nove ljubljanske banke. Včerajšnje poročilo Evropske komisije govori o tem, da so v Sloveniji zaradi tega, ker je Nova ljubljanska banka še zmeraj v državni lasti povečana tveganja, povečana finančna tveganja. To se nanaša predvsem na kredite, na kreditno politiko, o tem govori samo poročilo. Kaj o tem meni Banka Slovenije, če imamo v Sloveniji povečana finančna tveganja in o tem govori Evropska komisija? In kaj je z zavezami o prodaji Nove ljubljanske banke in po kakšni ceni, če upoštevamo, pa še enkrat citiram predsednika Vlade, da ne bom koga drugega, ker so te informacije tudi od drugod, da gre za 400 milijonov, ki jih je treba zaščititi, da jih davkoplačevalci ne bodo plačali? To so glavni razlogi za sklic te seje. Mimogrede, od leta 1990 je država v Novo ljubljansko banko plačala skupaj s KAD in SOD 35 milijonov več kot 4 milijarde in dobila, vključno s tem, da smo prodali del Nove ljubljanske banke KBC, natančno 664 milijonov. Razlika je tukaj očitna. In zdaj govorimo na eni strani o ceni, ki naj bi bila zaradi tega nižja in zaradi tega bodo seveda na izgubi davkoplačevalci, na drugi strani pa govorimo o povečanju tveganja finančnega sistema, povečanem tveganju v Sloveniji, ker banka ni prodana in nas na to opozarja Evropska komisija, in govorimo o povečanem tveganju, da bo cena manjša zaradi tega, ker obstajajo neke potencialne obveznosti Nove ljubljanske banke. Kam je zdaj ta Vlada pripeljala to banko, vključno tudi s tem, kam jo je pripeljala uprava? Govorimo pa seveda o dobrih poslovnih rezultatih v letu 2017, ko govorimo o 220 milijonih, in tako naprej. Vendar, s temi potencialnimi obveznostmi ali brez in tukaj gre davkoplačevalski denar. Davkoplačevalci so poleg tega, da banke, tudi Nova ljubljanska banka, služijo na razliki med obrestnimi merami, ki se dajejo na kredite in depozite, in služijo na tako imenovanih neobrestnih prihodkih, ko za vsako plačilo davkoplačevalci plačajo neko provizijo, bodo zdaj še enkrat na izgubi. Zdaj, tukaj je, spoštovani državni sekretar, Banka Slovenija, predsednik uprave, predsednik nadzornega sveta Nove ljubljanske banke, vprašanje do kdaj še in ali je to dejansko res. Zaradi tega so moja vprašanja, potem bom dal besedo še ostalim poslankam in poslancem, ali je res, da je Nova ljubljanska banka plačala te hrvaške zahtevke ali kakršenkoli hrvaški zahtevek. Kaj seveda to dejansko pomeni? In v bistvu je to prvo moje vprašanje, da sploh vemo potem, kako naprej. Kaj to zdaj dejansko pomeni? Kajti, informacij o kakršnemkoli zanikanju te informacije jaz nisem dobil. Tukaj bi bilo treba najprej to razčistiti. Jaz upam, da to ni kakšna bančna tajnost. Odgovor je lahko samo »Ja« ali »Ne«.

Zdaj dajem pa besedo ostalim kolegom in kolegicam. / oglašanje iz dvorane/

Postopkovno, dr. Matić.