Hvala za besedo gospod predsednik.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili pisno mnenje, povzela ga bom samo na kratko. Iz ustavnopravnega vidika smo opozorili na tri stvari, da prvič, da iz ustaljene ustavne sodne presoje, ki jo navajamo v mnenju nesporno izhaja, da pomeni omejevanje višine tržne najemnine, normiranje načina uživanja lastnine oziroma že poseg v lastninsko pravico. Drugič, da je iz Ustave in ustaljene ustavno sodne presoje izhaja, da lahko ta vprašanja, torej regulacijo, torej način uresničevanja lastninske pravice, kot tudi morebitne posege vanjo določi le zakon. In tretjič, kar je Ustavno sodišče izrecno poudarilo v eni od svojih odločb, da zakonodajalec tega ustavno določenega pooblastila ne more prenesti na druge organe, v konkretnem primeru na lokalne skupnosti. In na podlagi teh ustavnih izhodišč smo ocenili, da predlagana ureditev tem ustavnih zahtevam ne sledi, saj predlog zakona ne določba nobeni vsebinskih kriterijev, načina in obsega omejevanja tržne najemnine, ampak pooblastilo za njeno regulacijo v celoti prepušča lokalni skupnosti, torej v bistvu naša pripomba je, če se zakonodajalec odloči morebiti za regulacijo tržnih najemnin, mora osnove določati v zakonu, medtem, ko podzakonski predpis lahko v skladu z načelom legalitete določi le podrobnejša pravila za določitev najvišje tržne najemnine oziroma njene letne rasti. To konec koncev potrjuje tudi primerjalno pravne ureditve, ki so jih predlagatelji predložili, tam kjer so se odločili za to, so zadevo uredili vsaj v osnovi v zakonu.

Hvala.