Hvala za besedo, spoštovane poslanke in poslanci in vsi ostali prisotni.

Predlog zakona o spremembah stanovanjskega zakona, ki je trenutno pred vami želi občinam dati možnost, da bi lahko na svojem območju z odlokom omejile višino najemnin za tržna in namenska najemna stanovanja. Argument za to navaja predlagatelj, da je s pomanjkanjem najemnih stanovanj in posledično zaradi visokih najemnin ter primerjavo z državami, kjer je razmerje med lastniškimi in najemnimi stanovanji izrazito v prid slednjim. V Sloveniji imamo več kot 90 % stanovanj lastniških, zato nismo primerljivi s stanovanjskimi politikami navedenih držav, prav tako po podatkih GURS nam tržne najemnine v zadnjih letih niso rastle. Želeli bi poudariti, da se Vlada zaveda problematike pomanjkanja javnih najemnih stanovanj in zato je tudi eden glavnih ciljev resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025 pravzaprav povečanje prav teh stanovanj. Glavno vlogo pri tem prevzema stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki si je z svojo sprejeto poslovno politiko do leta 2020 zastavil cilj zagotoviti 2 tisoč novih najemnih stanovanj in v teku so že razpisi, ki to tudi omogočajo. Prav tako je z spremembo stanovanjske zakonodaje, ki je bila sprejeta v lanskem letu, omogočeno tudi povečano zadolževanje občinskih stanovanjskih in tudi republiškega stanovanjskega sklada, če mogoče ta del ponazorim tudi z konkretnimi podatki, bi vam mogoč povedala tudi napoved investicij stanovanjskega sklada Republike Slovenije in sicer se predvideva v Ljubljani v Novem Brdu izgradnja 498 stanovanj, v Mariboru 290, v Ljubljani je že v postopku pridobivanja gradbeno dovoljenje, v Mariboru so pridobljena zemljišča, v Kranju ob Savi 180 stanovanj, je tudi že pridobljeno zemljišče, potem ima sklad razpise in sicer za nakup stanovanj v mestnih občinah do višine 15 milijonov za 150 stanovanj, potem tudi razpis za vse občine, za do 500 stanovanj v višini 30 milijonov, razpis za starejše do 300 enot v višini 15 milijonov, v Ljubljani se pelje tudi pilotna skupnost in sicer na Gerbičevi za 100 enot za mlade v višini 5 milijonov in skupaj z ljubljansko občino vodimo projekt tudi za gradnjo, stanovanj preko stanovanjske zadruge v Rakovi Jelši, kjer ima Mestna občina Ljubljana tudi zemljišča. Tako, da ob povečanem zagotavljanju teh javnih stanovanj so seveda potrebne tudi še druge spremembe, predvsem to, da se najemnina opredeli v višini stroškovne najemnine in seveda, da se potem zagotovijo tudi subvencije za tiste ljudi, ki zaradi materialno niso zmožni plačevati te stroškovne najemnine. Glede na vsebino je treba povedati tudi to, da država trenutno že rešuje pomanjkanje javnih najemnih stanovanj in sicer z subvencijo tržne najemnine, ki jo vsaka do polovice pokrivata občine in država in opozorila bi tudi na določbo v stanovanjskem zakonu, ki pravzaprav že v sedanjih 119. in 120. členu omogoča, da lahko občina omeji oderuško najemnino. Vlada Republike Slovenije pravzaprav meni, da bo cilj, ki ga je predlagatelja zakona želel doseči z omejevanjem tržnih najemnin dosežen tudi z predstavljenimi aktivnostmi, kot sem že povedala, da je tudi doslej že možna omejitev tržnih najemnin v kolikor občina ugotovi povprečno ceno tržne najemnine na svojem območju in ugotovi, da so najemnine 50 % višje kot je povprečna tržna v občini se šteje, da je to oderuška najemnina in jih je možno omejiti. In prav tako analiza tudi izkazuje, da tržne najemnine v obdobju za katerega je bilo pripravljeno poročilo, niso rastle in zaradi vsega tega navedenega Vlada tega zakona ne podpira, enako pa je tudi stališče Združenj občin, se pravi skupnosti občin Slovenije in tudi Zveze mestnih občin Slovenije.

Hvala.