Lepo pozdrav in najlepša hvala za povabilo.

Moje ime je Edvard Kolar, jaz sem predsednik uprave Športne loterije.

Seveda je zakon tema, o kateri tukaj že govorimo. Prvo bi želel poudariti, da Športna loterija zakon, ki ga je vložil gospod Zorman, ocenjuje kot necelovit, nekonsistenten, nenatančen, strokovno pomanjkljiv, terminološko nekonsistenten, davčno in dajatveno neučinkovit, ki ne opredeljuje ukrepov za obvladovanje tveganj, tudi ne opredeljuje ukrepov za dosego ciljev, ki jih je predlagatelj navajal v predlogu. Kar se tiče celovitosti, gre za to, da zakon iz celotnega področja iger na srečo ureja le en segment, kar pomeni področje stav, s čimer seveda ne odpravlja tistega temeljnega problema obstoječega ZIS o določitvi sedeža družb (?) s koncesijami za prireditelje iger na srečo, ker seveda to ne ureja za področje posebnih iger na srečo. Natančnost in strokovna pomanjkljivost… Najprej bi seveda poudaril, da so podatki o poslovanju Športne loterije neresnični. Kar se tiče javne dostopnosti naših podatkov oziroma podatkov o poslovanju Športne loterije, so bili vsi dostopni na Ajpesu, če pa bi predlagatelj v času priprave svojega predloga stopil do nas, pa bi mu tudi posredovali podatke, vsaj predvidene podatke v letu 2017, ker je zadeva potekala konec lanskega leta. Napačno so navedeni podatki o bruto prodaji, se pravi ti prihodki iz bruto prodaje. V nasprotju, kot trdi gospod Zorman, naraščajo, od leta 2015 do 2017 je bil njihov prirastek 12 %. Prav tako se povečuje višina koncesijskih dajatev, ki jih skladno s tem vplačujemo, pri čemer pa je treba poudariti, da na višino skupne prodaje in pa višino koncesijskih dajatev izredno močno po letu 2012 vpliva prav uveden davek od iger na srečo. Prav tako ni res, da so vplačila na digitalnih poteh Športne loterije nižja od povprečja globalne rasti, temveč to povprečje, ki ga navaja gospod Zorman v višini 3 %, presegamo, saj smo v zadnjem desetletnem obdobju v povprečju na digitalnih poteh rastli za 3,4 % in pa seveda v celotnih vplačilih za 4,2 %.

Nadalje bi želel opredeliti vlogo Fundacije za financiranje športnih organizacij v sistemu financiranja slovenskega športa … V celotni strukturi financiranja slovenskega športa je povprečen delež sredstev, ki jih Fundacija za šport, za katera seveda ne zanikamo, da ne bi kdo mislil, da je njen delež pomemben, je 8,6 %, ker večji delež teh javnih sredstev za šport zagotavljajo predvsem lokalne skupnosti. Seveda pa je tu potrebno še poudariti, da v preteklosti višina razpisanih sredstev Fundacije za šport in višina koncesijskih dajatev, ki jih prispeva Športna loterija, niso bile niti vsebinsko, niti statistično povezane. Gre namreč za način ravnanja s sredstvi v fundaciji, ki je bil v preteklosti in ki je danes spremenjen. Menim, da bo verjetno v bodoče kakšna od teh povezav obstajala.

Kar se tiče ocene sredstev, porabljenih pri tujih, nelegalnih ponudnikih, predlagatelj v svojem predlogu navaja različne številke, od minimalno 166 milijonov do 250 milijonov, ponovno minimalno od 150 do 250 milijonov in potem konservativno 150 milijonov in na koncu 75 milijonov, kar seveda kaže, da tudi predlagatelj sam ne zna vsaj približno oceniti, kakšen naj bi bil ta odliv sredstev zaradi igranja pri nelegalnih ponudnikih. Ocene predlagatelja so utemeljene na stopnji rasti mednarodnega trga stav, pri čemer je tu seveda potrebno poudariti, da je bila naša rast večja. Predlagatelj uporabi sekundarne podatke iz študije gospe Jagodic in jih ne preveri v originalni študiji RIS (?) 2006, pri čemer to študijo v drugi stopenjski sodbi proti Bwin označi tudi kot poljubno študijo, se pravi študijo, na podlagi katere ni mogoče ugotavljati odliva sredstev. Na drugi strani pa iz te študije izpusti en pomemben poudarek iz prvega dela, kjer govori študija o vlogi liberalizacije trga stav na višino koncesijskih dajatev. Navaja tudi študijo GIEDON (?) iz leta 2011 in ne povzame spoznanja iz te študije, ki govori, da je tega odliva sredstev za vse spletne igre na srečo, se pravi športne stave in druge spletne igre na srečo, 70 milijonov in prav tako v tem delu, v tej študiji ugotavljajo, kakšna je povprečna vrednost sredstev, ki jih posamezen Slovenec porabi za igre pri tujih, nelegalnih spletnih ponudnikih.

Zakonodajno-pravni razlogi za novelo … Izpostaviti je treba vsaj nekaj stvari. Prvo je usklajenost tega zakona z EU zakonodajo, kjer v nasprotju s tem, kar govori gospod Zorman, v obrazložitvi višjega sodišča v prej omenjeni sodbi, je sodišče ugotovilo, da je seveda naša zakonodaja skladna s predpisi EU. Temu pritrjuje tudi notifikacijski proces Evropske komisije, ki je bil za zakon ZIS-F zaključen leta 2016. Prav tako v tej sodbi v obrazložitvi piše, da je ravnanje prirejanja iger na srečo brez obstoječe koncesije v nasprotju z zakonom in zato protipravno in takšno bo tudi vse dotlej, dokler ne bo pristojni organ odločil o neustavnosti določb ZIS oziroma o njegovi neskladnosti s pravili ES, kar pa do danes žal ni bilo ugotovljeno.

Potem, kar se tiče terminološke nekonsistentnosti … V sami obrazložitvi zakona uvaja termine »administrativni in dejanski monopol«, ki jih pravna praksa ne pozna in jih tudi ne obrazloži. Navede, da ŠL oziroma Športna loterija nastopa na mednarodnem trgu, kar seveda ni res, ker imamo koncesijo za prirejanje iger izključno na območju Republike Slovenije in ker pri nas, vsaj kar se tiče spletnih iger, ne more nobeden igrati, kdor ne vzpostavi spletnega računa, za vzpostavitev katerega pa mora seveda predložiti oziroma vpisati svojo davčno številko. Pravi tudi, da / nerazumljivo/ finančna dejavnost in ne navede pravne podlage za te opredelitve.

Kar se tiče davčne in dajatvene neučinkovitosti … Seveda, danes je predložen amandma, ki odpravlja to anomalijo ukinitve treh davkov, kar samo govori o tem, kako površno je bil sam zakon pripravljen. V izračunu dajatev, ki naj bi jih prejeli Fundacija za šport in Fundacija za invalidske in humanitarne organizacije, upošteva neveljavne in izmišljene ocene o dodatni prodaji primerov liberaliziranega trga, ki so zgolj plod njegovih ocen. V izračunu ne upošteva davka od srečk in zato ni mogoče ugotoviti, od česa se odšteva sklad za dobitke, v vsakem primeru pa je predstavljen izračun napačen. V materialu, ki so vam ga danes tukaj razdelili, imate pri 7. točki narejen izračun, ki predvideva dejansko stanje na podlagi prodaje v mesecu januarju. Športna loterija je imela v mesecu januarju bruto prodajo nekaj čez 7,7 milijona evrov, pri skladu za dobitke 61,8 %, kar pomeni, da je plačala nekaj čez 560 tisoč evrov koncesijskih dajatev. Po predlogu gospoda Zormana, kjer naj bi bili skladi 85 %, bi pri isti prodaji plačali 114 tisoč evrov koncesijskih dajatev, kar je petkrat manj. To pomeni, da bi morali vsi na novo nastali ponudniki s koncesijo v Sloveniji prodati na mesec za približno 38,6 milijona evrov in na letni ravni približno 450 milijonov evrov. Če pa bi želeli doseči stanje po popolni uveljavitvi novele ZIS, sicer 13,5 milijona evrov koncesijskih dajatev iz področja stav, bi pa morala ta prodaja po teh pogojih dosegati približno 900 milijonov evrov.

Prav tako v svojem predlogu ne razloži vpliva uvedbe konkurence na omejenem trgu, kjer bi vsi ponudniki prodajali iste produkte. Zaradi tega (prvič) bi se dvignile kvote, kar pomeni manjše koncesije in ne večje; zaradi dviga kvot se poveča tveganje zasvojenosti; prišlo bi do neprimernega oglaševanja, agresivnega, kar se dogaja tudi v drugih državah; in pa ponudbo tveganih stavnih dogodkov, ki so slabo preverljivi in peljejo v prirejanje športnih rezultatov. Prav tako v izračunu ne upošteva alternativnih stroškov, ki bi nastali na ravni koncesij Športne loterije in drugih sredstev, ki jih Športna loterija zagotavlja za funkcioniranje slovenskega športa.

Kar se tiče ukrepov za obvladovanje tveganja, predlog povečuje tveganje iz vidika odgovornega prirejanja in varnega igranja, in sicer s spremembo pravno organizacijske oblike družb prirediteljev ne more biti več samo delniška družba. Lahko je kakršnakoli oblika, tudi espe. Ni več omejitve iz vidika lastnikov, sedaj so lahko delničarji samo pravne osebe. Ni več omejitev po deležih, zdaj je največji delež lahko 20 %. Ni več omejitve pri razpolaganju z deleži, zdaj za razpolaganje odsvojitev ali prisvojitev deleža rabimo soglasje Ministrstva za finance. Znižuje se znesek osnovnega kapitala, s čimer se povečuje tveganje za neizplačevanje dobitkov. Ukinja se nadzorni svet, ukinja se predstavnik vlade v nadzornem svetu, ki je do sedaj skrbel za korektno izvajanje koncesijske pogodbe. V predlogu ni ukrepov za obvladovanje tveganja razen določila, da mora prireditelj objaviti, da je mlajšim od 18. let prepovedano igrati, kar pa je seveda najmanj, kar je, čudno, zato ker ta ukrep mi izvajamo, zraven tega pa je za spletno igranje v Sloveniji potrebno vzpostaviti spletni račun, ki ga ne moreš vzpostaviti brez davčne številke. Se pravi, da gre za ugotavljanje starosti skozi to. Prav tako večjih dobitkov ne moreš drugače prevzeti kot osebno, kar pomeni neposredno legitimacijo.

Da povzamem … Temeljne teze predloga, da bo sprememba odpravila nelegalno ponudbo in povečala nadzor nadnjo, s predlaganim modelom ni mogoče doseči, ker le-ta ni odvisna od modela prirejanja iger v posamezni državi. Kot lahko vidite v tem našem materialu, ki smo vam ga razdelili danes, je prav Finska država, ki ima najdonosnejši evropski trg iger na srečo s prodajo okrog 1,7 milijarde evrov pri 5 milijonih prebivalcev in med vsemi evropskimi državami ustvarja največji delež sredstev za dober namen na prebivalca, medtem ko se države z licenčnim modelom, kot so Poljska, Nizozemska, Norveška, Portugalska in Nemčija, ne glede na to, da imajo liberalen model, dosti, dosti ukvarjajo z nelegalno ponudbo in je ta neprestano tam tudi prisotna. Odprava nelegalne ponudbe in povečanje nadzora je možno samo z delovanjem regulatorja, boljšim delovanjem regulatorja ali pa bolj učinkovitim, ker ZIS namreč predvideva vse ukrepe za to ravnanje, in pa z večjo osveščenostjo igralcev, za katere v Športni loteriji, v nasprotju z gospodom predlagateljem, menimo, da so dobri igralci tisti, ki igrajo pri slovenskih ponudnikih, saj s tem plačujejo davke in zagotavljajo dajatve za dober namen.

Hvala.