Hvala za besedo. Jaz sem Zlatko Ficko, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi. Vsem skupaj lep pozdrav, pozdrav poslankam in poslancem in vsem ostalim, ki so tukaj na današnji seji prisotni.

Naj ob tej uvodni besedi še predstavim mojega kolega, direktorja za finance, Dejana Kaiserbergerja, ki bo prav tako sodeloval v tej razpravi.

Kot je bilo že v besedah, ki jih je gospod Lisec povedal, gre za družbo, ki je nastala 1. julija, točno pred dvema letoma, se pravi, dvajset mesecev je za nami poslovanja, dvajset mesecev, bom rekel, napornega in trdega dela, ki so za zaznamovale naslednje stvari. Se pravi, šlo je za družbo, ki je nastala iz nič. Se pravi, družba ki je v bistvu odgovor na dosedanji koncesionarski sistem, ki je veljal dvajset let in seveda možnosti so bile različne ali se te koncesije podaljšajo, druge opcije so bile pač tale, ki se nam je zgodila, se pravi, da se je ustanovilo z zakonom državno podjetje, ki gospodari z državnimi gozdovi. Danes ima družba 235 tisoč hektarjev državnih gozdov, kar predstavlja 20 % vseh gozdov v državi. Kot sem prej začel, se pravi, družba je nastala iz nič, potrebno je bilo relativno v kratkem času, v mesecu dni, dobrem mesecu dni najti, prvič, prostore, kadre, prenesti oziroma izvesti prenos dejavnosti iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, pripraviti vse akte, tako da dejansko smo padli v eno tako delovno vnemo ekipa, ki je to vodila. Veliko je bilo takšnih, ki so dvomili, da bomo to uspeli, veliko je bilo dvomov, ampak na koncu je družba 1. 7. 2016 začela delovati in Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je na dveh sejah obravnaval poslovanje oziroma realizacijo ciljev gospodarjenja kot jih zakon nalaga. Lahko povem le to, da smo v prvem letu, se pravi, v prvih šestih mesecih ustvarili, posekali 530 tisoč kubikov lesa in ustvarili čisti dobiček 5,5 milijonov evrov, se pravi, v šestih mesecih.

Druga stvar, ki nas je doletela, je bila, kot je bilo že omenjeno, podlubniki, razvoj podlubnikov, ki je ena konstanta, ki se nam vleče in se bo verjetno še vlekla, ki zelo vpliva na samo gospodarjenje, saj dejansko tisti normalen tek spravlja v neke druge smernice, ko je potrebno namesto izvajanja redne sečnje, rednih del, izvajati sanitarno sečnjo oziroma ukrepe za preprečevanje širjenja podlubnikov. In še tretja zadeva, ki se nam je zgodila letos, se pravi 11. in 12. je bil, bom rekel, vetrolom velikih razsežnosti, tako v državnih in zasebnih gozdovih in ocena Zavoda za gozdove je, da je v tem trenutku približno 2 milijona 200 tisoč kubikov lesa podrtega. Se pravi vse to narekuje nove oblike delovanja, nove izzive, ki jih mora družba Slovenski državni gozdovi kot mlado podjetje seveda se z njimi spoprijeti in reševati. Sami ocenjujemo, da smo pri tem uspešni, nekateri mislijo drugače, ampak rezultati, ki jih bom predstavil za lansko leto mislim, da pritrjujejo mojim besedam. Vse kar bom povedal gre za argumentirane podatke, preverljive podatke, ti podatki niso odsev, bom rekel, dvomov razmišljanj anonimk in tako naprej, gre se pravi dejansko to kar se je z družbo v lanskem letu dogajalo. In sicer mi smo v letu 2017 posekali in prodali milijon 141 tisoč kubikov lesa, za kar smo dosegli povprečno prodajno ceno 50,4 evra po kubiku. To je pomenilo na nivoju družbe, da smo ustvarili 17,1 milijona evrov dobička pred amortizacijo, obrestmi in davku, se pravi pred EDBITA (?). Neto donos za državo v letu 2017 znaša 35,7 milijona evrov oziroma, če to povemo na kubik posekanega lesa je to 31,3 evra po kubičnem metru, sicer ocenjeno po metodologiji, ki jo uporablja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je izračunana kot razlika med vrednostjo lesa in pa stroški, ki so bili potrebni, da se je ta les posekal, spravil, poleg tega pa še gojenje, gradnja in vse kar sodi v stroške. Če to primerjamo z koncesionarskim sistemom, ki je veljal 20 let, pomeni, da se je neto donos za državo v teh 20 mesecih več kot podvojil, saj je prej v času koncesionarskega sistema znašal v povprečju okoli 11 evrov po kubičnem metru. Če zdaj pogledamo, naredimo primerjavo med donosom v neto donosu države v primerjavi z nami in pa z koncesijskim sistemom, lahko povem naslednje, se pravi, če pogledamo koncesnine, ki so bile v povprečju od leta 2009 do 2016, so podatki naslednji. Količina posekanega lesa je bila v povprečju milijon 157 tisoč, vrednost lesa je bila 43,6 evra in stroški za izdelavo tega so bili 33 in neto donos za državo je bil 10,6, v zadnjem letu, tik preden je, ko so koncesije potekle, se pravi v prvih šestih mesecih leta 2016, so koncesionarji posekali 828 tisoč kubikov lesa, se pravi v teh 6 mesecih so se intenzivno trudili, da so posekali čim več, ker so pač zgubljali koncesijo oziroma koncesija se je potekla, tako, da je nam ostala ta razlika, ki smo jo, kot sem jo prej že omenil, 530 tisoč kubikov. Pomembno je pa to, da je vrednost lesa, se pravi v istem letu bila pri koncesionarjih 42,5, pri nas pa 47,6. In pa, da so tudi stroški gojenja na osnovi dela Slovenskih državnih gozdov približno za 11 evrov manjši kot so bili v primeru koncesionarjev. Neto donos za državo je v teh prvih 6 mesecih pomenil za s strani koncesionarjev 11,2, s strani družbe Slovenski državni gozdovi pa 27,1. In še na koncu, če pogledamo to kar sem na nek način že povedal, se pravi donos Slovenskih državnih gozdov v preteklem letu, posekano je bilo milijon 141 tisoč kubikov, vrednost lesa smo prvič presegli 50 evrov, stroški so še padli, 18,7 evra in donos, kot je bilo že omenjeno, je znašal 31,3 evra, kar pomeni trikrat več kot v času delovanja koncesionarjev. Ob tej priložnosti bi še to povedal, velikokrat, ko smo sprejemali zakon in ustanavljali to podjetje je bil izražen dvom o tem, koliko ljudi bo ostalo brez dela, ki jih prinaša posledično ta sprememba. Vendar danes ugotavljamo, da ljudi, ki jih potrebujemo za delo v gozdu še manjka, v tem trenutku ocenjujemo, da je to približno 800 ljudi, se pravi, praktično ni nihče izgubil službo oziroma še več, potrebne so nove zaposlitve za realizacijo tega plana. Če nadaljujem, če primerjamo poslovne rezultate, se pravi, poslovni rezultati prikazujejo močno preseganje planirane količine poseka, treba je pa tudi povedati, da je bila cena približno 7 evrov višja po kubiku kot v prejšnji ureditvi z koncesninami. Naslednja stvar na katero bi želel opozoriti ali pa vas informirati je, so preliminarni rezultati poslovanja družbe v letu 2017 v primerjavi s planom. Mogoče se kdo od vas vpraša zakaj grem tako v podrobno, namreč na zadnjem odboru, kmetijskem odboru, se pravi Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo je bil tudi sprejet sklep, da moramo dopolniti naše poročilo z podrobnimi analizami, sicer je to, časa imamo 3 mesece, vendar to kar zdaj govorim je ravno to, se pravi, da vam predstavljam te podatke katere moramo do 20. aprila dostaviti tudi odboru. Se pravi, mi smo planirali 972 tisoč kubikov lesa, posekali smo kot smo rekli milijon 141 tisoč, čisti prihodek iz prodaje je bil 57 milijonov, tukaj moram povedati, da večji del, se pravi ustvarjamo z sečnjo, spravilo, prevozom lesa, manjši del pa ustvarjamo z drugimi aktivnostmi kot jih imamo in sicer certificiranjem, potem z nakupom in prodajo gozdov, z subvencijami in tako naprej, ter na ta način smo dobili še 615 tisoč evrov, kar je potem znesek 58 milijonov. Potem imamo odhodke, ki pač predstavljajo stroške poslovanja družbe in na tej osnovi je bil planiran dobiček 10 milijonov, na koncu se je pokazalo, se pravi kot rezultat uspešnega poslovanja 17 milijonov. Če mogoče malo pokomentiram še samo prodajo, količinska prodaja in posek sta bila v letu 2017 presežena za 17 %, to je tudi razlog, da smo presegli tako prihodke iz prodaje kot tudi seveda posledično stroške spravila in poseka, je pa res, da je posledično zaradi vetroloma kvaliteta lesa slabša, se pravi zaradi napada podlubnikov, prav zaradi tega je dosežena cena nekoliko nižja od planirane, vendar je, kot sem že povedal, več kot 7 evrov po kubiku višja kot je bila v primeru koncesionarskega sistema. Prihodki, mogoče komentar prihodkov iz tujine, prihodki iz tujine so znašali bistveno manj kot so bili planirani, ne nazadnje to niti ni tako, bom rekel, slabo, saj se vedno srečujemo z problemom, da je potrebno pomagati domačim proizvajalcem ali pa predelovalcem in dejansko lahko povem, da smo v lanskem letu prek 90 % lesa prodali doma in le 7 oziroma 8 % izvozili v tujino in še to slabši les za katerega ni bilo kupcev v Sloveniji. Potem stroški cest, vlak, gozdnogojitvenih del so 43 % pod planiranimi, vendar mi kljub temu, da so te stroški nižji smo zastavljene plane dosegli, zakaj so bili nižji stroški? Zaradi tega, ker seveda s tem, ko smo šli mi v javne razpise in na razpisih na trgu izbirali izvajalca kjer je konkurenca so bile seveda tudi cene nižje in seveda posledično smo to delo opravili z bistveno nižjimi stroški. Toliko mogoče na kratko o teh rezultatih, potem mogoče še o prodaji. Prodaja je zelo pomembna zadeva, danes je bilo že večkrat omenjeno, da smo spreminjali pravilnike, načine prodaje in tako naprej, to je seveda res, to smo se enostavno prilagajali trgu, kupcem, zahtevam, potrebam in to je, bom rekel, ne nazadnje se odrazilo o tem, da imamo danes več ali manj vse ključne akterje oskrbljene z lesom. Zdaj prodajna cena gozdno-lesnih sortimentov se je v lanskem letu iz meseca v mesec dvigovala in je prvič, kot sem že prej omenil, presegla 50 evrov po kubičnem metru. Podatek koliko lesa mesečno posekamo in prodamo, v povprečju mesečno okoli 100 tisoč kubikov v Sloveniji. Iz te tabele, ki sem vam jo dal kot opomnik je lahko razvidno, da v decembru to ni bilo doseženo, razlog je v tem, da je to konec leta in seveda vetrolom, ki je bistveno spremenil aktivnosti družbe. Zdaj kaj upoštevamo vse pri tem, ko določamo prodajno ceno, to je tudi vsebovano v enem od pravilnikov s katerimi prodajamo les oziroma smo ga prodajali v preteklosti, se pravi, cene smo oblikovali na osnovi ponujene cene, na osnovi tega koliko ima kupec lastne proizvodnje oziroma lastne predelave, na osnovi bonitetne ocene in seveda lastnih izkušenj z njimi v preteklem letu. Lahko vam povem, da imamo v tem trenutku takšnih resnih poslovnih partnerjev več kot 200, ko govorimo o prodaji, ko pa govorimo o izvajanju sečnje, spravila in prevoza pa prek 300, se pravi, da je družba dala oziroma z metodo javnih naročil možnost, da do dela pride vsak, ki izpolnjuje pogoje oziroma, ki je na tem javnem izbiranju tudi izbran. V prihodnosti, da se še bolj približamo tisti drugi točki naših ciljev za katere je bila družba ustanovljena, se pravi, da zagotovimo stabilno in konstantno oskrbo z surovino, seveda tukaj smo naredili tudi velik korak na ta način, da smo v letošnjem letu sprejeli nova pravila, ta pravila so pravila o načinih in merilih prodaje po dolgoročnih pogodbah, kjer na nek način kupcem in večinski so iz Slovenije, zagotavljamo z dolgoročnimi pogodbami, se pravi dolgoročno oskrbo z lesno surovino. Mi smo v tem trenutku v zaključni fazi, v naslednjih dneh bodo kupci ali pa naši poslovni partnerji, ki so izpolnjevali pogoje razpisa in, ki so bili pozvani in dopolnili razpis, pozvani k podpisu dolgoročnih pogodb in na ta način bomo sklenili pogodbo z 700 tisoč kubikov lesa hlodovine, se pravi tistega, ki potrebujejo žagarji in pa seveda določene količine pa tudi slabšega lesa, ko govorimo o celuloznem lesu, o brusnem lesu industrijskem lesu in tako naprej. Na ta razpis o dolgoročnih pogodbah se je prijavilo 195 kupcev, potem, ko smo naredili pregled oziroma kdo izpolnjuje pogoje jih je ostalo še nekje okrog 165 in s tem 165 bo seveda sklenjen dogovor, lahko vam povem, da je med temi 165 samo eden tujec in to en Italijan, ki je pač prišel noter glede na to, da smo na evropskem trgu in seveda ga ne moremo izločiti pa ne nazadnje tudi ni naš namen glede na to, da v tem trenutku imamo zelo malo ali pa premalo kapacitet za predelavo slabšega lesa.

Potem, mogoče še analizo, večkrat se sliši kakšen les prodajamo, ali kvaliteten les ali prodajamo slabši les pa naj bodo to iglavci, listavci in tako naprej, naša analiza v lanskem letu kaže, da smo od teh milijon 140 tisoč kubikov prodali 45 % hlodovine, se pravi hlodovine iglavcev, ki je najbolj iskana in tudi najdražja, za katero smo v povprečju dosegli ceno 60,8 evra. Nadalje smo 16 % količin prodali kot industrijski les iglavcev, kjer smo dosegli povprečno ceno 30,7, potem je bilo prodanih 29 % količine, ki predstavlja industrijski les listavcev in pa 10 procentov hlodovina listavcev, zakaj samo 10 %? Zaradi tega, ker smo se morali v lanskem letu spopasti z sanacijo podlubnikov, kar je pomenilo, da smo redne sečnje prekinili in, bom rekel, v skladu z odločbami in roki morali izvajati sanitarne sečnje napadenih dreves po podlubnikih.

Zdaj mogoče še kratka informacija o tem kakšen les je bil v lanskem letu največ prodan. Ko govorimo o iglavcih je to hlodovina iglavcev kategorije D1, ta D1 pomeni tista najslabša kvaliteta hlodovine. To je seveda posledica še enkrat delovanja podlubnikov, kajti ta les je relativno hitro slabše kvalitete in prav zaradi tega je prevladovala ta D1 kategorija.

Par besed še o največjih kupcih s katerimi je družba Slovenski državni gozdovi v lanskem letu poslovala. Velikokrat poslušamo očitke, kot sem že prej omenil, da sedimo na kavčih in gledamo kako slovenski les odhaja v Avstrijo in tako naprej. Jaz se s tem pač ne morem strinjati, lahko odhaja, seveda pa prav gotovo hlodovina iz državnih gozdov ne odhaja v tujino, kot sem že prej povedal, odhaja izključno v minimalnih količinah les slabše kvalitete. In, če pogledamo je naš največji kupec družba Lesonit iz Ilirske Bistrice, ki v bistvu predeluje ta slabši les in oni so v lanskem letu z naše strani dobili 125 tisoč kubikov lesa, kar predstavlja 11 % vsega kar družba Slovenski državni gozdovi proda. Na drugem mestu je naše podjetje Snežnik, potem imamo zasebnika Cugmajstra in tako naprej. Med temi največjimi desetimi sta dva Avstrijca, se pravi Keindl (?) in Lenzing (?), gre to kar sem že prej omenil, za slabše kvaliteten les, njihova količina pa je bila okoli 65 tisoč kubikov lesa v letošnjem letu, se pravi na osnovi dolgoročnih pogodb tega lesa ne bo šel v Avstrijo, ampak bo razdeljen med domače proizvajalce. In kot sem že povedal, se pravi le 8 % približno smo prodali v tujino. Potem eno od vprašanj, ki je bilo postavljeno na zadnji seji je bilo tudi izvajanje prejetih odločb Zavoda za gozdove, ko govorimo o sanaciji po podlubnikih. V lanskem letu, se pravi v letu 2017 smo mi prejeli, bom rekel, tako a kot c odločbe, mogoče samo pojasnilo, a odločbe pomenijo redno sečnjo, c odločbe pomenijo sečnjo sanitarno zaradi podlubnikov. In prejeli smo v lanskem letu 5 tisoč 500 odločb za tako imenovano sanitarno sečnjo in pa tisoč 600 za redno sečnjo, se pravi, tam nekje okoli 7 tisoč odločb. Kaj to pomeni v praksi? V praksi pomeni, da imamo mi na terenu odprtih dnevno od 200 do 250 delovišč, in da dnevno odvažajo z naših delovišč kamioni, število kamionov ca 200 do 250. Potem imamo pa še eno kategorijo, se pravi, zaključene odločbe in pa odločbe, ki so v izvajanju. In če pogledamo za lansko leto, smo mi od števila, ki sem vam jih prej povedal, zaključili 5 tisoč 293 C odločb in tisoč 346 A odločb. V izvajanju so še, je še približno 600 odločb. Tako, da lahko povem, da slovenski državni gozdovi uspešno rešujemo te prispele odločbe za sanitarno sečnjo, jih hitro odreagiramo in jih tudi prednostno obravnavamo.

Mogoče še komentar, kaj pomeni nezaključena odločba. Se pravi, to ne pomeni, da mi nismo posekali, ampak da delovišče še ni bilo prevzeto oziroma, da je potrebno s strani izvajalca SiDG in pa zavoda na nek način prevzeti to sečišče oziroma delovišče.

Še dva oziroma en ekonomski kazalec, pa bom to preliminarno zadevo končal. Se pravi, v mesecu avgustu in septembru lanskega leta je bil zabeležen občuten padec zapadlih terjatev, pa naj gre tako vrednostno kot procentualno. Prav zaradi aktivnega spremljanja poslovnih partnerjev, kupcev, se je občutno znižal delež zapadlih terjatev nad 60 dni, za tretjino pa se je tudi znižal delež zapadlih terjatev kategorij od 1 do 15 dni. In družba Slovenski državni gozdovi je ob koncu lanskega leta izkazovala manj kot 400 tisoč evrov zapadlih terjatev. Ta znesek bi bil seveda še nižji, če ne bi v zadnjem tednu decembra pri naših partnerjih nastopili kolektivni dopusti in enostavno ni prišlo do obračunov, tako da se je to zgodilo v mesecu januarju. S tem sem vam želel predstaviti poslovanje družbe v lanskem letu na osnovi argumentov. V nadaljevanju bi pa še na kratko pojasnil odgovore ali pa dvome, ki so bili postavljeni s strani predlagateljev oziroma očitke. Mislim, da so ti očitki bili dobronamerni, jaz jih bom pa tudi dobronamerno pojasnil.

Najprej prvi očitek za sklic nujne seje je bil zastoj pri sanaciji podlubnikov zaradi ustanovitve družbe Slovenski državni gozdovi. Po poškodbi žledu, ki se je leta 2014 zgodil, so sledile gradacije podlubnikov. Sama sanacija žledoloma je trajala nekaj let, zato so bile tudi gradacije podlubnikov v nadaljnjih letih intenzivne. Slovenski državni gozdovi so v letu 2016 izvedli posek in prodali preko 530 tisoč kubikov lesa od celotne količine posekanega in prodanega lesa je bil delež sanitarne sečnje skoraj 70 % od vseh del, ki smo jih imeli, tako da je bila realizacija izvedb sanitarne sečnje ob koncu leta 2016 skoraj 87 %. Ker v zimskem času zaradi bionomije podlubnikov te ne predstavljajo nevarnosti za nadaljnje širjenje, je bil določen del sanitarne sečnje, ki smo jo dobili z odločbami Zavoda za gozdove konec leta prenesen v letu 2017. Obseg sanitarnih sečenj je bil v začetku poslovanja novonastale družbe velik in v izjemnem obsegu. Normalni deleži, se pravi, sanitarnih sečenj v letih, se pravi, ko ni takšnih katastrof, znašajo približno 10 % vsega obsega letne sečnje. Ob velikih gradacijah podlubnikov je SiDG sečnjo in odpremo lesa v posameznih oddelkih…