Govor

Marjan Podgoršek

Hvala, predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Na ministrstvu smo preučili posredovano pobudo, tako iz vsebinskega kot tudi iz formalnega vidika, preverili podrobno posamične navedbe iz vidika argumentacij, ki bi bile spodaj, in tudi dejanskega stanja in ugotavljamo, da navedbe nimajo ustrezne podlage, da bi lahko podprli ali pa videli smiselnost revizije. Revizija se seveda lahko vedno izvaja, ni nobenega, ampak iz vidika argumentacij nekako ugotavljamo, da zadostnih argumentacij ni.

Če se malo na določena vsebinska vprašanja, za katere je pristojno ministrstvo, verjamem, da bo potem podjetje razložilo nekatere druge stvari, ki so pravzaprav v njihovi pristojnosti, mi dovolite, da bi malo na kratko, ker se na tem odboru prvič srečujemo s to tematiko, razložil sploh kontekst in zakonsko ureditev in tudi potek in način sprejemanja.

Družba je bila ustanovljena na podlagi zakona. Zakon, če bi ga šli podrobneje brati, dosti podrobno predpisuje različne nadzorne mehanizme, ki jih mora družba vzpostaviti oziroma se pri upravljanju. V zakonu je predpisan obseg in sestava nadzornega sveta, tako da glede navedbe, da tu pravila niso dovolj jasna, se ne bi mogli strinjati. Osem članov, trije predstavniki delavcev, celo en predstavnik opozicije in štirje predstavniki ministrstev. Skratka, sestava je tako raznolika, da že s svojo strukturo precej preprečuje vplive parcialnih vplivov tako interesnih skupin, vsaj iz prevladujočega vidika, kot tudi politike. Nadalje, akt o ustanovitvi to predpisuje še podrobneje. V zvezi s tem ima pet členov, ki dosti podrobno predpisujejo načine in organizacijo organov podjetja, vsi koraki vzpostavitve so bili opravljeni pravočasno oziroma v rokih, kot jih zakon predpisuje in so tudi vsi organi delujoči. V tem smislu mislimo na nadzorni svet, strokovni svet in tudi poslovodstvo.

Glede izvrševanja sklepov … Ministrstvo, ki vodi evidence o izvršenih in neizvršenih sklepih, trenutno nima v evidenci nobenih sklepov, ki ne bi bili izvršeni tako napram Državnemu zboru, bilo jih je več, večinoma so bila priporočila in so bila večinoma tudi izvedena, pri nekaterih, ki so take narave, kot recimo vzpostavljanje gozdno-lesne verige, pa so aktivnosti dokazljivo v teku.

Glede zastavljenega vprašanja, kdo, kako se akti sprejemajo … Generalno je tako, da kar ima kot vlogo v zakonu predpisano Vlada, jih sprejema Vlada, če jih mora sprejeti skupščina podjetja, jih sprejema skupščina podjetja, drugače pa se to notranje-organizacijski akti, ki jih sprejema samo podjetje.

Glede pravil, ki so bila tudi omenjena, da se spreminjajo med potekom, se s tem ne bi mogli strinjati. Pravila, kot jih že zakon predpisuje, so treh vrst. Zakonodajalec je hotel s tem pridobiti še dodatni vpliv in nadzor, tako da običajna podjetja, kot so Železnice ali pa, ne vem, SODO, nimajo tega tako striktno organiziranega, kot je v tem primeru. Tu so tri pravila: ena urejajo najem podizvajalcev za sečnjo, za izgradnjo gozdnih cest, druga prodajo in tretjo oddajanje v najem gozdov, pravila za oddajanje za sečnjo, sistem je tak, da podjetje glede na svoj, ki ima strokovne službe in tudi glede na poslovni model in poslovno situacijo kreira predlog, Vlada ga pa v vlogi skupščine potem spreminja. Stanje je tu seveda temu skladno različno, največ so se spreminjala pravila za prodajo in to predvsem tudi zaradi tega, ker se podjetje razvija, kot veste je tudi dosti aktivna predvsem lesni del gozdno-lesne verige, zbornice in tako naprej in v teku pogovorov je seveda prišlo tudi do modifikacij, ne nazadnje je bil eden od ciljev, da se integrira tudi podjetje Snežnik, tako, da tu je seveda od momenta, ko je SIDG pridobil popoln nadzor na Snežnikom je tudi v tem delu prišlo do spremembe, tako, da pravila se spreminjajo predvsem zaradi utemeljenih razlogov, zaradi spremenjenih okoliščin. V zvezi s tem seveda tudi ne vidimo nobenih pravih argumentov, da bi šlo za kakršnokoli nedovoljeno državno pomoč, tudi zaradi tega, ker pravila, ki jih sprejema Vlada so predmet kompletne medresorske obravnave v kateri sodeluje tudi ministrstvo za finance in ustrezna služba, ki je zadolžena za nadzor nad državnimi pomočmi na nivoju države. Tako, da, če povzamem že prej povedano, stvari smo preučili, nekih indicov, ki bi vodili na neke nepravilnosti ali pa vsaj v tej obliki nismo zaznali in tudi ni nekih dokazov, da bi obstajali, zato same pobude s tega vidika ne bi morali podpreti.

Hvala.