Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke, poslanci.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu je predlog resolucije obravnavalo in ga podprlo. Komisija predlog resolucije kot celoto ocenjuje pozitivno in zaznava bistven napredek razumevanja vsebine posameznih strateških ciljev, ugotavlja tudi, da so bile med pripravo nacionalnega programa upoštevane določene pripombe, tako delojemalske kot delodajalske strani, ki morata na tem področju vsekakor delovati enotno. Komisija ugotavlja, da se kot družba še vedno premalo zavedamo pomena varnost in zdravja pri delu, ter, da je področje dela pri katerih so zaposleni soočajo s klasično ogroženostjo, obliki poškodb in nezgod čedalje manj, medtem, ko narašča število sodobnih oblik dela pri katerih grožnje za zdravje niso tako očitno prepoznavne, a njihovo preprečevanje terja bolj kompleksne ukrepe. Komisija je sicer o vsebini resolucije zelo podrobno razpravljala in oblikovala naslednje predloge, že kot je rekla Zakonodajno-pravna služba so nekateri od teh predlogov, ki smo jih podali upoštevani v amandmajih in te amandmaje tudi podpiramo, ker smo smiselni. Glede nujnosti usklajevanja tega nacionalnega programa z drugimi strategijami s področja gospodarstva in izobraževanja. Njena vsebina naj se upošteva pri pripravi zakonskih in podzakonskih aktov, komisija tudi poziva k večji aktivnosti, ne samo resorja dela in zdravja, ampak tudi resorja izobraževanja ter gospodarstva, menedžersko znanje na tem področju je izredno pomembno. Potem bi bilo potrebno večji poudarek tudi pri aplikacijskih programih potrebno dati pomen hitre in kakovostne rehabilitacije, ki je tako v interesu samega delavca kot tudi delodajalca in celotne družbe. Pač ugotavljamo, da je rehabilitacija izredno počasna in, da se delavci izredno počasi vračajo nazaj na trg dela. Morebiti bi kazalo razmišljati o dajanju prednosti aktivno zaposlenim pri diagnostičnih postopkih, rehabilitaciji ter zagotoviti več specializiranih centrov za rehabilitacijo, saj zgolj ambulantna obravnava ne zadošča in sedaj se nam dogaja, da imamo pač zaposlene, da imamo delavce, ki so v delovnem razmerju leto, dve leti na bolniški odsotnosti, s tem, da čakajo na določene preglede zaposlenih v podjetjih pa ni, oziroma jih podjetja nujno potrebujejo. Posebno pozornost bi bilo potrebno nameniti ozaveščanju in izobraževanju delodajalcev in delojemalcev v zvezi z nevarnostjo uporabe psihoaktivnih substanc na delovnem mestu, delodajalci na tem področju potrebujejo konkretne strokovne napotke, komisija pri tem opozarja tudi na nesprejemljivost že dalj časa aktualnih predlogov za tako imenovano legalizacijo mehkih drog, kar lahko neposredno negativno vpliva na varnost in zdravje pri delu. Tukaj so bili še posebni poudarki, da pač ljudje, ki so pod tem vplivom jih je nemogoče ugotoviti za nekimi nevarnimi stroji in potem lahko pride do poškodb. Delodajalci, zlasti mikro in mala podjetja potrebujejo več neposredne pomoči pri izpolnjevanju zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu, saj slednji niso niti dovolj ozaveščeni, niti usposobljeni za izpeljavo zadanih zavez v praksi. Zavezi z predvidenimi ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena na področju varnosti in zdravja pri delu komisija opozarja na skoraj, da že neobvladljivo paranormalnost na zakonodajnem področju in poziva k sprejemanju premišljenih, razumljivih in dejansko izvedljivih podzakonskih in zakonskih norm. Kot primer pretirane birokratizacije postopka brez praktičnega učinka, komisija izpostavlja izjavo varnosti z oceno tveganja, pri kateri je sistem pretirano usmerjen zgolj na izpolnjevanje formalnih kriterijev, namesto na skladnost njene vsebine z realnim stanjem. Ocena tveganj bi morala biti prilagojena specifikam in zahtevam posameznega delovnega mesta, ter pripravljena na podlagi medicinskih dogajanj v zvezi z posameznimi tveganji. Naj se na nek način stimulira delodajalce, ki se temu področju resnično posvetijo. Komisija tudi ocenjuje, da pomemben dejavnik, ki vpliva na zmanjšano varnost pri delu predstavlja deregulacija poklicev in neusposobljenost posameznikov, bodisi kar se tiče skrbi za lastno zdravje in varnost pri delu, ali pa skrbi za varnost in zdravje zaposlenih.

Glede strateških ciljev pač komisija ugotavlja, da so usmerjeni v zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, vendar komisija predlaga več poudarka naj se da ozaveščanju delavcev in delojemalcev v zvezi s psihoaktivnimi tveganji na delovnem mestu in posledično s psihosomatskimi obolenji, saj bodo poslednja v prihodnje zaradi sodobnega načina dela in življenja predstavljala del tveganja. Več pozornosti naj se nameni pogojem dela, ki temeljijo na uporabi novih tehnologij, na primer poučene možnosti negativnega posledice dela in stika z nanomateriali oziroma nanodelci, hujše posledice kot jih povzroča azbest. Da se glede na visoko prevalenco bolezni lokomotornega prata razmisli o uvedbi načrtnega izobraževanja posameznih poklicnih profilov o tovrstnih tveganjih. Imamo dobre prakse v Nemčiji in pač te prakse bi bilo pametno tudi pri nas upoštevati, ter, da se čim prej sprejme pravilnik o poklicni bolezni, kot to predvideva 68. člena SPIS-2 ter druge predpise, nujne za celovito ureditev tega že več desetletij zanemarjenega področja. Nujna je zagotovitev učinkovito preventivno delovanje, ocenjujemo, da je nek letni prihranek na tem področju okoli 400 milijonov evrov, ki jih sedaj porabimo za kurativo. Dobre prakse ciljno usmerjenih projektov, ki so jih izvedle delodajalska in delojemalske organizacije so že poznane, na primer mi smo imeli dosti akcij pri zmanjševanju absentizma. Posledično bi morali na tem področju bolj jasno določiti ključne nosilce aktivnosti ozaveščanja, ali bo to nalogo opravila država, delodajalske, delojemalske organizacije ali civilna družba in zagotoviti sredstva za izvajanje teh aktivnosti na nacionalnem nivoju. Komisija posebej opozarja na operativni aspekt ukrepanja na področju varnosti in zdravja pri delu, kjer imamo kot država očitno še prej težav, posledično poziva k čimprejšnjemu sprejemu triletnega akcijskega plana programa, ker njegov osnutek k predlogu resolucije ni bil priložen, komisija pričakuje, da bo slednji vseboval vse nujen sestavine, ki bodo omogočile implementacijo zadanih strateških ciljev. Kot že rečeno, komisija podpira resolucijo z temi amandmaji, ki so bili danes predloženi.

Hvala.