Hvala. Lepo pozdravljeni še z moje strani. Ko se bere to poročilo se zdi, kot da je na RTV pravzaprav skoraj vse narobe. Moram reči, da veliko stvari je res problematičnih, ampak predvsem s tega vidika, ker RTV Slovenija je šel v preteklosti skozi neko fazo, ki vedno povzroči težave. Od leta 2010 je v povprečju RTV Slovenija imel prihodkov 6,3, 6,6 iz, da rečem tako, izven sistemskih virov in na tem nivoju seveda se je tudi oblikovala potrošnja, potrošnja beri program. V zadnjem času / nerazumljivo/ so se te prodaje teh naložb, ki pa so bile vedno načrtovane za izvedbo programov, da se razumemo. To ni bilo za pokrivanje izgube, ampak zato, da so se finančni načrti uskladili s programskimi načrti. To se pravi, ni šlo za prodajo zato, da bi se izguba pokrila, ampak zato, da bi se razvilo tisti program, ki se je zamislil, da ga RTV potrebuje. In ta denar je bil na razpolago, tudi predstavnika družbe, to je Vlade, ni toliko skrbelo ali bo imel RTV iz samega prispevka dosti denarja za svoje delovanje. Seveda ker se pa to sedaj zmanjšuje, ker se je prodala osnova, se pravi glavnica, niso se živeli samo od obresti, smo pa sedaj prišli do tega, da v letu 2017 je prvo leto po 2005, ko tega nismo prodali niti za en evro. In zaradi tega, kljub zmanjševanju stroškov na vseh nivojih, razen pri plačah v lanskem letu, je RTV imel sedaj velike težave. Glavne težave so v bistvu nastopile v tistem trenutku, ko se je ugotovilo, da se ni zadosti upoštevala ta sprostitev določenih segmentov ZUJF, predvsem napredovanja. Tu je RTV Slovenija v lanskem letu povzročilo strošek dodatni, tam okoli 2,4 milijone, ki ni bil adekvatno planiran v letnem načrtu. Zaradi tega smo takrat pristopili k rebalansu plana in šli v zmanjševanje tudi na programskem delu. Namreč, takega izpada se ne da nadomestiti samo z, ne vem, bolj racionalnejšim delom in podobno, ampak smo šli mi dejansko v krčenje programov, ker je bilo po dolgem času enako(?). Variabilni stroški v letu 2017 so se glede na leto 2016 zmanjšali za 6,4 % in smo, to pač govorim, tudi letos se predvidevali, da bodo manjši glede na lansko leto, za 9,3 %. Taka zmanjšanja vedno povzročijo težave tudi znotraj kolektiva, ker to doseči ni enostavno. Vsi se borijo za svoje oddaje. Mi smo morali pa oddaje krčiti, črtati. Recimo tudi za letošnje leto, ko smo sprejemali letni načrt, je bil velik problem, kako ta zmanjšanja, ki so nujno potrebna in tu se jaz strinjam s Petrom, da se moramo probati poskusiti približati temu, da lahko poslujemo brez kakršnekoli prodaje. Lansko leto smo skušali, bi šlo skoraj skozi, ker velik del tega izpada 2,4 milijona smo uspeli nadoknaditi, zato je tudi izguba bistveno nižja. Poleg tega lansko leto smo imeli izredne dogodke, / nerazumljivo/ smo pač eno tožbo, ki se je vlekla 2010 in za katero nismo imeli izoblikovanih dovolj rezervacij, pač mogli plačati, kar je povzročilo 60.000 evrov stroškov.

Skratka, bil je narejen en velik napor, da se poslovanje uravnoteži že v lanskem letu. Nismo v celoti uspeli. V letošnjem letu bi pa ob nekje enakem poslovanju celo uspeli, vendar letošnje leto so zimske olimpijske igre in nogometno prvenstvo, ki so nam povzročili za približno oceno 3 milijone evrov stroškov in zaradi tega plan za letošnje leto enostavno brez izgube iz poslovanja ni bilo moč načrtovati. Že tako ali tako je šel komaj komaj skozi programski načrt, zato ker oddaje Po Sloveniji, Aritmija in podobne so bile črtane. To pa pri članih programskega sveta vedno povzroči neke odpore in zaradi tega smo pač skušali loviti neko ravnotežje med tistim, kar je še možno ali ne. Seveda se sedaj postavlja vprašanje, kako naprej. Jaz moram reči, da sem med tistimi, ki verjamem, da bo družba prepoznala težave RTV, zaradi tega kar sem omenil, in delno pomagala z nekoliko višjo pomočjo, da tako rečem, bodisi skozi prispevek, bosidi zato, da bi prevzela sofinanciranje, recimo, manjšinskih programov, kjer so drugje predmet proračuna. Če tega ne bo, potem imamo še zmeraj čas, da se v prihodnjem letu in naprej pove kaj bo potrebno črtati. Mi denarja za ta obseg programov, ki je zdaj, ni. Tukaj je govora o racionalizaciji, prenovi procesov. Ta hiša že od leta 2010 konstantno zmanjšuje stroške in se je na tem precej delalo, seveda so pa, to je relativna stvar, da se še. Tudi letos je predvideno in sem se zavezal, da bomo na kadrih delali, da bomo pogledali ali in kje je v tej hiši kakšen preveč in to speljali. Speljali na tak način, da nam ne bodo padale stvari na sodnih odločbah, da bomo zmanjšali število tožb, ki jih imamo. Teh tožb je bilo vodilo predvsem za zaposlitev. Mi smo zdaj to v glavnem sanirali, ostali so nam samo še tisti stalni sodelavci, ki nimajo izobrazbe, kjer je neenotna sodna praksa. Tako, da to je še ostalo in ko bo to znano, bomo vedeli tudi koliko je tista osnova od kater startamo, skratka racionalizacije pa v vsakem primeru so. Kako pri nas, ali je to težko? Najbolj industrija je primer ta, da pač recimo sem se odločil, da verjetno ne rabimo ponoči imeti odprtih dveh recepcij, ker imamo prehod spodaj in zdaj pričakujem, da mi bodo prinesli peticijo na kateri bo vsaj 400 podpisov, kako je to nesprejemljivo, da bi slučajno radijsko recepcijo ponoči od 23 do 6 ure imeli zaprto. To samo kot ilustracijo kako pravzaprav so na tem zavodu, ki je sestavni del javnega zavoda, stvari težko premakljive, vendar mi, ta ekipa, ki je zdaj, ima voljo da se tega leti in se bo tega lotila.

Tako da, problem strategije. Problem strategije je ravno v tem, ko sem prišel na to hišo si nisem predstavljal, da je možno, da imamo res ta razkorak, ko sem ga prej omenil, 2,5 milijonov evrov. In če bi to imeli, potem bi bila tudi strategija že zdavnaj napisana, ampak s tem manjkom v štartu, pač je tako strategijo treba težko napisati ter vira za pokrivanje tega pač nimamo. Zdaj, če se reče, da bi imeli posredovanje brez izgubo, to pomeni, da nas mora biti na RTV Slovenija 100 do 150 manj. Ali to pomeni tudi, kaj vpliva na program? Kje so te? To so vse stvari na katere moramo zdaj dosti na kratko odgovoriti. Jaz sem tukaj malo prisiljen z roki, ne bežim od tega, konec koncev sem zato plačan, samo jaz bi raje videl, da bi delal na dobrih osnovah, da vem tudi kaj se od tega zavoda, kaj družba pričakuje. Samo en podatek, če bi slučajno bil na letnem nivoju usklajen prispevek za inflacijo, bi to pomenilo 4,5 milijonov evrov, to se pravi, ne bi bilo nekih večjih težav. Jaz razumem, da je to v času, ko se v Švici pogovarjajo o tem, da bi RTV prispevek celo ukinili, težko razmišljati. Vendar, če ne bomo šli v tej smeri s samimi racionalizacijami, bomo imeli malo probleme speljati te programe. Amapak zato smo tam, da to, na tem delamo in sigurno že v letošnjem letu bomo prišli do tega, da bomo število ljudi iz tega, iz vseh, se pravi, rednih sodelavcev in zaposlenih zmanjševali. Da se pogovarjamo o tem odstotku, koliko gre za plače že, je problem v imenovalcu spodaj je problem, če se zmanjšuje nekaj, bodisi prihodki bodisi seštevek stroškov, je ob enakih stroških dela seveda odstotek večji. Mi smo od leta 2010 zmanjšali skupne stroške dela, do 2006, ko je to padlo za 10 %, no zdaj v zadnjem letu 2017 in 2018 je pač prišlo do tega naraščanja, ki, da rečem tako, je na nek način endogen, s tem, da vsako zaposlitev pa prekleto premislimo in bomo tako tudi v naprej delali, ker tudi odhode ne bomo nadomeščali, mogoče toliko za to pojasnilo.

PREDSEDNIK DR. DRAGAN MATIĆ: Boste kasneje v razpravi, gospod Grašek, dobil besedo. Zdaj ima besedo, ne želi predsednik programskega sveta. Želi predstavnik ministrstva besedo? Predstavnika Državnega sveta nimamo. V redu. Potem bom jaz na kratko kar povzel vse kar je bilo slišati. Ugotoviti moram, da če smo lani tole poročilo nadzornega sveta obravnavali in smo rekli, da je zaskrbljujoče, potem lahko danes rečemo na podlagi tega, kar smo slišali od gospoda Graška, da je situacija pa strašljiva, ker tole, kar sem zdaj slišal, je pravzaprav nekaj, kar ne bi želel poslušati na seji Odbora za kulturo. Iste stvari, o katerih smo govorili aprila lani, se zdaj ponavljajo v še slabši varianti, kot smo se o njih pogovarjali aprila lani. Iste, da ne bom ponavljal tisto, kar je govoril gospod Grašek. Vse to, vse o tem smo govorili, iste zadeve. In če se generalni direktor sprašuje, kaj od njega družba želi, da bi rad od družbe želel slišati, kaj od njega želi, bi bilo verjetno bolj smotrno, da bi poslušal, kaj od njega želi nadzorni svet. Nadzorni svet je po zakonu tisti, ki mu glede poslovanja daje usmeritve vodstvu RTV. Od predsednika nadzornega sveta do sedanjega smo pa slišali, da je nadzorni svet praktično brez možnosti vplivanja na vodstvo RTV, ker vodstvo RTV ne spoštuje sklepov nadzornega sveta. Cela vrsta sklepov je neizvršenih, roki se zamujajo, stroški dela naraščajo, 57,5 na 61 in zdaj na 63. In potem sem govoril o racionalizaciji in da je ta obseg programa tak, kot je, in da ni možno nič narediti. Jaz se tukaj sprašujem, kdo koga sploh posluša v tej komunikaciji znotraj javne RTV, ki ima avtonomijo po zakonu. In Odbor za kulturo je poleg Ministrstva za kulturo tisti, ki je lahko nosilec javnih pooblastil. Ni sicer v tej funkciji, da opozarjamo na to, kar se tiče poslovanja, glede programa nimamo vpliva, ker je to avtonomija, Ministrstvo za kulturo pa, da ukrepa, če prihaja do kakšnih nepravilnosti. Ampak cela vrsta ključnih zadev, ki jih imamo tukaj, neizvršene pomembne naloge generalnega direktorja in vodstva zavoda so praktično identične kot lani, samo da so še hujše. Tako da glede tega jaz moram reči, da smo predlagali določene sklepe, to pa zaradi tega, ker je to poročilo sicer tehnično formalno ustrezno, vsebinsko je pa malo nepopolno oziroma tudi v določeni meri celo v nasprotju sama s sabo, ker če gremo pogledat 4. stran, piše v zadnjem stavku: »Nadzorni svet je dopolnjen finančni načrt za leto 2018 sprejel na nadaljevanju 39. redne seje, dne 15. januarja 2018.« Potem pa v ta istem poročilu na strani 13 piše: »Neizvršene pomembne naloge generalnega direktorja in vodstva zavoda, pod prvo alinejo – dopolnitev predloga finančnega načrta RTV Slovenija za leto 2018: neizvršeno.« A je zdaj izvršeno ali ni izvršeno? / oglašanje iz dvorane/ Ja, če je pomota, potem pričakujem, da se to popravi, ne da to poročilo potem glede tega vsaj faktografsko ni točno. Res je, da je to poročilo za leto 2017, ampak tukaj se zastavlja malo bolj, pa niti ne zelo bolj, pozornemu bralcu vprašanje, če ste na 38. redni seji ugotavljali, da obvestilo generalnega direktorja članom nadzornega sveta glede realizacije sklepa o dopolnitvi finančnega načrta za leto 2018 niso dopolnitve predloga finančnega načrta RTV Slovenija, kot jih določajo sklepi sveta – in to so kar trije iz 37. seje – in ste potem generalnemu direktorju ponovno naložili izpolnitev teh sklepov in potem s sklepom 38.2.2 določili, da bo finančni načrt za leto 2018 nadzorni svet obravnaval takoj, ko bo generalni direktor predložil, potem pa taksativno naštevate: predlog finančnega načrta, ki bo dopolnjen v skladu s sklepi in ob spoštovanju ukrepov, izhajajoč iz strateškega načrta trajne ureditve kadrovske problematike RTV Slovenija; drugi pogoj, predlog konkretnih sanacijskih ukrepov za reševanje kadrovske problematike s cilji, ukrepi, kazalniki, rezultati, finančno oceno in roki izvedbe v okviru razpoložljivih javnih sredstev za financiranje RTV Slovenije; in tretjič, predlog strateško-operativnega načrta za RTV Slovenija 2018-2022, ki mora biti celovita sanacija poslovanja RTV Slovenija zagotovljenim uravnoteženim poslovanjem s pozitivnim izkazom poslovnega izida in pozitivnim denarjem tokom izrednega poslovanja brez porabe finančnih naložb. 3 pogoje ste dali generalnemu direktorju, da boste sploh obravnavali ta finančni načrt, potem pa beremo, da ste pa 25. 1. dopolnjen finančni načrt sprejeli in tukaj se ustavite in je pika. Jaz razumem, da je to poročilo za 2017. Za 2018 je po neki formalni logiki bo to prišlo na sejo, ne vem, v začetku leta 2019, pa bo tukaj sedel en drug Odbor za kulturo, pa, ne vem, neki drugi ljudje, ampak to ne moremo tako na ta način zapreti. Dajte prosim pojasniti, zakaj ste v nasprotju z lastnim sklepom 38.2.2 vseeno obravnavali finančni načrt, kljub temu, da, kot razumem, niso v celoti izpolnjeni ti trije pogoji. Ali pa so bili? Če so bili, povejte, da je potem generalni direktor izpolnil tisto, kar ste od njega zahtevali, in če tega ni naredil, potem pa, s čim je pa prepričal vas oziroma kakšen dodaten argument se je pojavil, da je vseeno ta finančni načrt bil sprejet, da bomo vedeli okoliščine. Zaradi tega tudi temu sledijo ti sklepi, ki jih je predlagala Poslanska skupina SMC skupaj s Poslansko skupino Desus, da pač ugotavljamo, da pomemben del usmeritev, jaz bi rekel, ključnih, o katerih smo se pogovarjali že pred 1 letom na Odboru za kulturo in je nadzorni svet naložil jih v teku leta 2017, ni bil realiziran in da še enkrat predlagamo nadzornemu svetu, da v okviru svojih pristojnosti zahteva sprejem ustreznih ukrepov za znižanje stroškov dela in celovito uravnoteženje poslovanja RTV s ciljem dolgoročno pozitivnega poslovanja in da to poročate do konca meseca, ker mi se zdaj čez eno leto ne bomo spet sestali, ker vidimo, da situacija ni rožnata. In tretjič, prosimo, da nam pošljete odobren finančni načrt in zapisnik 39. redne seje, ker iz tega gradiva tukaj ni jasno, kje je nastopil ta dramatični moment. Najprej taksativno pogoji, potem pride pa naenkrat do nekega preobrata, iz tega gradiva pa ni razvidno, kaj je točno bilo tisti dodatni argument, da se je kljub temu finančni načrt sprejel, in kaj so zdaj tiste varovalke oziroma garancije, če na lahko še enkrat bolj podrobno razložite, da bomo to vedeli, in seveda, če bodo sklepi sprejeti, jaz upam, da bomo dobili ta zapisnik, finančni načrt in dodatno obrazložitev. In jaz že napovedujem, da bomo verjetno imeli nujno sejo v kratkem, v kakšnem mesecu, dveh, da bomo še enkrat obravnavali, ker na ta način, kot je videti, se ne pride nikamor, saj to je moja osebna ocena, ne vem, drugi kolegi bojo v okviru razprave to povedali.

Zdaj pa prosim lepo, gospod Grašek, če nam še lahko enkrat razložite okoliščine sprejema finančnega načrta, kako je prišlo do tega.