Hvala lepa.

Jaz bom poskušal bolj v telegrafski obliki vas seznaniti ali pa peljati skozi to, kar je nadzorni svet v prejšnjem sklicu se pravi do 28. januarja počel. V gradivih smo vam dali podrobno dokumentacijo o delovanju vključno s sprejetimi sklepi in seveda sem odprt na vsa vprašanja.

Nadzorni svet je v letu 2017 deloval v okviru svojih pristojnosti, ki jih določa Zakon o RTV Slovenija in statut javnega zavoda RTV Slovenija s tem, da je nadzorni svet pristojen za nadziranje zakonitosti in gospodarnosti poslovanja. Za vse ostale zadeve je pristojen programski svet tudi predsednik programskega sveta gospod Baškovič je prisoten med nami se pravi vključno s kadrovsko funkcijo ali z imenovanjem generalnega direktorja pristojen programski svet, toliko samo v pojasnilo. Nadzorni svet ima 11 članov. Imel je 12 sej v letu 2017. Vse seje so bile sklepčne. Zelo pomembno je sodelovanje pač po mojem mnenju sodelovanje med programskim in nadzornem svetu vsaj na ravni obveščanja in koordiniranja. Seveda ne gre za neko enoumje, ker se tudi pristojnosti različne, vendar sva s prejšnjim predsednikom programskega sveta in s sedanjim uveljavila prakso, da se vzajemno udeležujeva seje, se pravi, predsednik programskega se udeležuje sej nadzornega in predsednik nadzornega programskega sveta. S tem mislim, da smo kolikor se je pač dalo v tem statutarnem okviru pač optimirali delovanje. Nadzorni svet je imel štiri odbore, petnajst seje - vse seje so bile sklepčne. Odbori so Odbor za ekonomijo, Odbor za investicije, Odbor za kadrovske pravne zadeve in Odbor za trženje. Odbori so strokovno pregledali gradiva in zadeve, ki jih je, potem in pač dajali tudi predloge nadzornemu svetu za sklepanje. V letu 2017 je bilo delovanje nadzornega sveta osredotočene na najprej sprejemanje revidiranega letnega poročila o poslovanju v letu 2016, finančnih načrtov za sprejemanje finančnih načrtov za 2017 in 2018. Tukaj moram pojasniti, da se sprejemanje finančnega načrta za leto 2017 zamaknilo v letu 2017, zaradi tega, ker je pač trajalo nekaj časa, da je vodstvo naredilo finančni načrt tako kot je nadzorni svet zahteval in sicer predvsem, da je uskladil vse efekte, ki so bili znani koncem decembra 2016. Efekte pogajanj Vlade s sindikati javnega sektorja se pravi povečanje stroškov dela predvsem in pa izpad prihodka, zaradi tega, ker se je pač komercialnih televizij odločilo, da ne bodo več predvajali svojih programov preko multipleksa RTV Slovenija in je to pač pomenilo neki izpadek prihodka in seveda za leto 2018.

Spremljali smo seveda zakonitost gospodarnost poslovanja, izvajanje finančnega načrta tekoče pa vsako mesečno za leto 2017. Spremljali smo tudi izvajanje strateškega reševanja problematike honorarnih sodelavcev, tukaj nismo bili uspešni, tukaj moram reči, da smo zaslužili oceno ena vsi skupaj v načelu z upravo. Žal nadzorni svet nima izvršilne moči, da bi bolj odločno ukrepal razen, da opozarja, zahteva, prosi, moleduje, vendar zadeva se pelje naprej in bom kasneje pač par besed o tem povedal, ker je to centralni program tega RTV Slovenija, se pravi, neobvladovanje, nezadržno, nerazumno povečevanje stroškov dela in ogroža sam obstoj tega zavoda, če mene vprašate. Ukvarjali smo se tudi s spremljanjem in nadgradnji notranjih kontrol, tukaj smo pač nekaj napredka naredili. Sedaj bom po točkah šel tega, kar sem sedaj omenil.

Letno poročilo za 2016. / nerazumljivo/ je pač izdal revizorsko poročilo brez pridržka, ni bilo nekih večjih nepravilnosti in tudi ni bilo pisma vodstvu, se pravi, dosti formalno. Prihodki iz poslovanja v letu 2016 so znašali 118,6 milijonov evrov. Od tega levji delež iz javnih sredstev se pravi prispevka tega, kar pač vsi naročniki električne energije v Sloveniji plačujemo, od tega je bilo 94,2 milijona evrov. 12,8 milijonov je bilo prihodkov iz oglaševanje, 9,4 milijonov iz komercialnih prihodkov in 1,7 milijonov iz raznih sofinanciranj. Izguba iz poslovanja v letu 2016 je znašala 2,7 milijona evrov je bila tako kot je praksa pač žal zadnjih 10 let in več v RTV pokrita s prodajo 3,7 milijonov finančnih prihodkov. Tukaj bi poudaril, da se bom osredotočil samo na izide iz poslovanja, ker vse ostalo – se pravi, prodaja finančnih naložb – samo izkrivlja sliko in dela sliko mnogo lepšo, kot je v resnici. Mislim, da je prav, da ustanovitelj ve, pri čem je in kako resna je problematika v RTV Slovenija, zato ker ta, če temu lahko rečem malo ironično, poslovni model se bo izpel iz enostavnega razloga, ker finančnih naložb ni več dovolj, da bi pokrivali več kot dve leti, maksimum. Tam okoli med 15 in 18 milijonov evrov je še teh finančnih naložb in te je potrebno izredno skrbno porabiti, zato da se ta javni zavod usposobi, da se živi iz prihodkov, ki jih ustvari iz rednega poslovanja, ker drugače bo konec.

Končni rezultat je bila izguba 192 tisoč evrov. Stroški dela v letu 2016, poudarjam te, ker so največji in najbolj problematični, vse ostalo je v nekih dosti normalnih okvirjih, so znašali 72,9 milijonov evrov, od tega 62,4 milijonov evrov od redno zaposlenih in 10,5 milijonov evrov od zunanjih sodelavcev. V strukturi vseh stroškov so bili stroški dela 58 % in do letošnjega leta so narastli na že 63 %, ampak o tem bom še kasneje kaj povedal. Skratka, to je pač postavka, ki nažira ta RTV Slovenija in nelogičnost, na katero je nadzorni svet iz leta v leto spraševal, zahteval, moledoval, prosil, pozival vodstvo. Če je že tako velik korpus zaposlenih in gre toliko, zakaj gre toliko za zunanje sodelavce? Vedno je bil odgovor, da pač ti niso tako kreativni, kar pomeni, da ni problem samo v številu zaposlenih in izdatkih, ampak da očitno tudi struktura zaposlenih ni optimalna. Toliko bi o 2016.

Potem prehajam na finančni načrt za leto 2017 … Načrt je bil na prihodkovni strani 118 milijonov evrov, dejanska realizacija - to mislim, da je bilo pred enim ali dvema dnevoma, mogoče bo sedanji predsednik tukaj povedal kaj več, jaz sem se samo informiral, kakšna je bila realizacija – je bila višja, je bila 119,5 milijonov. Se pravi, 118 milijonov prihodkov je bilo načrtovanih za 2017, dejansko jih je bilo 119,5 milijonov. Največja rast je več kot milijon iz prispevka, se pravi javna sredstva, nekaj malega napredka pa je bilo tudi pri sofinanciranju in komercialnih prihodkih. Levji delež je pač iz več izterjanih prispevkov. Izguba poslovanja je bila za 2017 načrtovana v višini 565 tisoč evrov, pokrivala se je iz finančnih prihodkov v višini 1,2 milijona evrov, s tem, da je nadzorni svet prepovedal oziroma ni odobril prodaje finančnih naložb, ampak je teh 1,2 milijona samo iz naslova dividend teh delnic Eutelsata (?) in pa obresti obveznic Republike Slovenije. Se pravi, prodanih naložb v letu 2017 ni bilo, gre samo za prihodke, ki jih te naložbe v obliki dividend in obresti generirajo. Za stroške dela je bilo načrtovanih 71 milijonov, realizacija pa je bila 73,8 milijonov. Se pravi, 2,8 milijonov več je bilo porabljeno za stroške dela, kot je bilo že itak dosti, bi rekel, razkošno in radodarno načrtovano. Se pravi, to je tista potrditev, da obvladovanja stroškov dela ni in da se ne držijo načrtov in da je zadeva dejansko zastrašujoča. S tem smo v zavodu pridelali ali pa priplezali v strukturi vseh stroškov na 61 %, v letu 2016, da vas spomnim, je bilo 58 %, strošek dela – govorim o redno zaposlenih in zunanjih sodelavcih -, v letu 2017 pa se je prišlo na 61 %.

Prehajam zdaj še na finančni načrt za leto 2018. Tudi tukaj smo porabili precej časa, kar lahko vidite iz sklepov, dokumentacije, in tako naprej. Na nek način smo sicer s težkim srcem, ampak predvsem zato, da naslednjemu sklicu nadzornega sveta na nek način ne otežimo dela, sprejeli sklep, da sicer potrjujemo ta finančni načrt s celim kupom zadev, ki smo jih naložili, da jih mora vodstvo realizirati, ker jih tekom leta ni, kljub temu da so bili roki postavljeni tudi iz strani vodstva. To lahko vidite iz dokumentacije. Na nek način smo sprejeli, sicer pogojni, sklep in bom potem, malo kasneje v nadaljevanju povedal, katere so tiste zadeve, ki se nam zdijo tako pomembne, da smo jih pogojevali s tem, da se lahko potrdi ta finančni načrt. Prihodki iz poslovanja so načrtovani za letošnje leto 119,5 milijonov, izguba iz poslovanja 2,8 milijonov. Se pravi, po enem krajšem predahu leta 2017, ko je bila manjša izguba, smo zdaj že presegli izgubo ali pa vsaj načrtovano presegli realizirano v 2016. Se pravi, 2,8 milijonov naj bi bila ta izguba. Končni rezultat naj bi bila izguba – govorim vsaj iz poslovanja – 2,4 milijonov evrov. Stroški dela so načrtovani v višini 75,2 milijona in bi predstavljali okoli 63 % vseh stroškov. Se pravi, spet več, kot je v preteklem letu. In sicer, redno zaposlenih 69 milijonov in 6,2 zunanji sodelavci. To je na kratko.

Zdaj pa bi se osredotočil predvsem konstruktivno, kaj so največji izzivi in kaj so naloge, da se po mnenju tega nadzornega sveta ta zavod izvije iz te situacije. In sicer, največji nerešeni izzivi za zagotovitev vzdržnega finančnega poslovanja v prihodnjih letih so … Prvič, hitro in pomembno znižanje in nato strogo obvladovanje vseh stroškov dela in preprečitev ponovitve sedanjega stanja nezadržnega naraščanja vseh stroškov dela, ki bodo v strukturi vseh načrtovanih odhodkov v letu 2018 predstavljali 63 % vseh stroškov in so za konec leta 2017 za 2,3 milijone presegli načrtovanje. Drugič, prekinitev dosedanje dolgoletne prakse pokrivanja finančnega primanjkljaja s prodajo finančnih naložb, saj je vrednost finančnih naložb konec leta 2017 le še okoli 18 milijonov evrov - ta vrednost niha glede na to, kako niha vrednost tečaja delnic Eutelsata -, kar bi brez sanacije poslovanja in ob posledični predpostavki porabe 7,2 milijona finančnih naložb za leto 2018, kot je bil pač prvi predlog vodstva, zadostovalo za največ dve leti takšnega poslovanja. Tretjič, prioritetna poraba dela preostalih finančnih naložb za izvedbo potrebnih sanacijskih ukrepov - res sanacijskih ukrepov, tukaj mislim, da je vsaka druga terminologija napačna – in projektov z dolgoročnim razvojnim potencialom za zagotovitev uravnoteženega poslovanja in pokrivanja vseh odhodkov s prihodki iz rednega poslovanja. Ti prihodki iz rednega poslovanja so prispevek (to so ta javna sredstva, ki jih vsi plačujemo) in prihodki iz oglaševanja in ostali komercialni prihodki. Naslednja, četrta zadeva, upravičiti financiranje z javnimi sredstvi preko prispevka s kakovostnimi, konkurenčnimi programi radia in televizije z ustrezno poslušanostjo in gledanostjo preko vseh razpoložljivih sodobnih tehnologij in pomladitvijo poslušalstva in gledalstva. Pač, vsi podatki kažejo, da je glavnina ali pa najbolj zvesti del poslušalstva in gledalstva predvsem starejših, tam od 55 let in navzgor. Čeprav, napori se v to vlagajo, da je pač treba pospešiti tudi približevanje skozi moderne tehnologije vseh programov tudi mlajšim generacijam, kar je pomembno že iz poslanstva, ki ga definira zakon, in pa tudi zaradi prihodkov iz oglaševanja, ker bazirajo na gledanosti, poslušanosti, in tako naprej. Nadzorni svet je tako kot v preteklih letih prejšnjega mandata tudi v letu 2017 naložil generalnemu direktorju, da sprejme vse potrebne ukrepe o racionalizaciji, optimizaciji za zagotovitev uravnoteženega poslovnega izida in denarnega toka v naslednjih letih brez dosedanje dolgotrajne prakse vsakoletne večmilijonske porabe finančnih naložb. Nadzorni svet je generalnemu direktorju tudi svetoval, da kot strokovno podlago za izvedbo te sanacije in potrebne optimizacije v sodelovanju z vsemi deležniki takoj začne izvajati projekt prenove vseh poslovnih in produkcijskih procesov RTV Slovenija. To se mi zdi bistveno. To smo že prejšnjega generalnega direktorja… Sicer, v dokumentih imamo, narejenega je bilo na to temo bore malo, vendar brez tega se dejansko ne bo dalo narediti nič pametnega. Treba je dejansko posodobiti vse te poslovno-produkcijske procese, ki potekajo tako, kot potekajo od pamtiveka v tej hiši. Tehnologije so se posodobile, vse je drugače in se je dejansko treba tukaj projekta resno lotiti, narediti. Zavod ima srečo, da je še denar, če ne bo porabljen za kaj drugega, se pravi za pokrivanje izgub ali pa za gradnjo kakšnih hiš in mislim, da bi ga bilo potrebno ali pa najbolje porabiti za to, da se zavod usposobi, da se živi sam, čeprav ni nobenih garancij, da bo prispevek tako visok, kot je zdaj. Mislim, da mnogi v vodstvu nekako iluzorno menijo, da se bo prispevek zviševal. Jaz v to osebno dvomim in vedno smo pozivali vodstvo, naj se usposobi za to, da živi z manj, ne z več prispevka in aktivira vse notranje rezerve, ki definitivno so.

Tukaj pa bi naštel nekaj teh neizvršenih, pomembnih nalog generalnega direktorja - bivšega, sedanjega - in sploh vodstva zavoda. Prva zadeva, tudi zaradi česar smo imeli težavo s sprejemom poslovnega načrta za 2018, je izdelava vzdržnega strateško-operativnega načrta in razvoja RTV Slovenija za obdobje 2018-2022. To je eden ključnih dokumentov, ki bo moral pokazati, kako se bo vse to, kar sem malo prej omenil, izvedlo. Tega dokumenta še ni, roki so potekli večkrat, enostavno ga ni, zato smo to tudi vključili v ta sklep, kjer smo potrdili finančni načrt za 2018, da je to predpogoj, da se to izvrši. Naslednja zadeva, pri načrtovanju morajo narediti več napora, da bodo te programsko-produkcijski in finančni načrti in njihova izvedba brez večjih odstopanj. Tukaj ne gre za atomsko tehniko, tukaj je dosti standardnih parametrov, ki jih mora vodstvo obvladovati, in mislim, da so tudi predvidljivi. Vidimo pa, glede na to pač nekajletno prakso, da se praviloma pri izvedbi pojavijo kar pomembna odstopanja. To najpomembnejše pri stroških dela sem že večkrat omenil. Potem, izvedba prenove vseh poslovno-produkcijskih procesov ter na podlagi tega definiranje potreb po profilu, se pravi struktura, sploh kakšne kadre rabijo - če je treba jemati toliko zunanjih, potem je nekaj z notranjimi, ne bom rekel narobe, ampak ni prava struktura; ali jih je treba prešolati, ali jih je treba nadomestiti z nekaterimi drugimi, nekaj je pač treba ukreniti, ne samo čakati – in številu kadrov ter reorganizacija in sistematizacija delovnih mest ter racionalizacija in optimizacija poslovanja. Potem, zelo bistveno, izdelava normativov za vse kategorije zaposlenih. Tega ni. Tudi moledujemo, ne vem kolikokrat smo to že, iz seje v sejo se ponavljamo, ampak zaenkrat teh normativov ni, so pa potrebni. Potem, izvedba projekta izboljšanja organizacijske klime in motiviranosti zaposlenih. Mi smo že predlani, mislim, da sem že na zadnjem poročanju omenil, dobili eno poročilo in je pač porazno. V bistvu aktivno nezainteresiranih je več kot 80 % zaposlenih. To je raziskava, ki jo je interna služba RTV Slovenija naredila. Se pravi, demotivirani ljudje. Ni vse v denarju, je treba tudi druge načine pozitivne motivacije ali pa začeti delati na tem, brez tega kakovosti ali pa napredka ne bo. Potem, komunikacija … Izboljšati je treba komunikacijo z notranjimi in zunanjimi javnostmi. To je tisto, kovačeva kobila je bosa. Ampak dejansko, problem je v komuniciranju, ne samo znotraj recimo centra tukaj v Ljubljani, še posebej med RTV Slovenija Ljubljana, Maribor, Koper, kot da bi bile to različne države. Iz slabe komunikacije potem izhaja tudi slab izkoristek vseh resursov, ki jih je nekje več, kot jih rabijo, nekje jih primanjkuje. Skratka, tukaj je kar precej notranjih rezerv. Potem, izvedba projekta porazdeljevanja stroškov po oddajah, programu. Nekaj malega je bilo narejeno. Po domače povedano, to je projekt, ki mora definirati lastno ceno. Vsak proizvajalec točno ve, kaj je lastna cena njegova proizvoda. Tukaj nekje so neki zametki tega, vendar to ni do konca narejeno v radiu, nekaj, malo več je na televiziji, ampak to je tudi ena od osnovnih zadev, da veš, koliko te minuta programa, ne vem, športnega, kulturnega, in tako naprej, sploh stane in kakšna je struktura stroškov in kje so rezerve. Raziskati sume korupcijskih tveganj, nasprotovanja interesov, za kar je nadzorni svet predlagal generalnemu direktorju, da se opravi notranja revizija. To, mislim da, je v teku. Potem vnos protikorupcijske klavzule v vse pogodbe, ki jih sklepa RTV Slovenija. V precej jih je, v, ne vem, 20 % pa tega ni. No, to smo pozvali, da se povsod vnese notri. In potem tudi pisna zaveza vseh zaposlenih v RTV Slovenija, da sporočajo morebitne konflikte interesov. Vodstvo se mora po našem mnenju osredotočati na izvajanje poslanstva in nalog, ki jih določa Zakon o RTV Slovenija, ob sočasnem izvajanju projektov povečane učinkovitosti in kakovosti delovanja RTV Slovenija, kar vključuje tudi povečanje izkoristka in produktivnosti vseh razpoložljivih kadrovskih in tehničnih resursov RTV Slovenija na vseh geografskih lokacijah. Se pravi, ne samo to, kar je v Ljubljani, ampak tudi Koper in Maribor. Potem, izvajanje le tistih tržnih dejavnosti, ki s tržnimi prihodki pokrivajo vsaj svoje stroške. Naslednje, prioritetno vlaganje prihodkov finančnih naložb v dejavnosti, ki bodo pomagale zagotoviti vzdržno poslovanje, splošno vzdržne tržne in sposobnost vzdržati tržne pritiske konkurence in predlagati ustanovitelju optimalen in vzdržen nabor programov in nalog RTV Slovenija, ki se financirajo iz javnih sredstev. Morda je tega nekaj preveč, ampak tukaj mora vodstvo dati predlog ustanovitelju, na katere zadeve omejiti. Ena zadeva, čisto taka operativna, ki je sicer opredeljena s statutom – učinkovitost bi sigurno povečali, če bi imeli en organ, ne dveh. To moram reči, da se podvoji tudi obremenitev vodstva z delom nadzornega in programskega sveta. Če že to ne, kar je verjetno težje, ker bi bilo potrebno menjati tudi zakon in potem statut, da bi vsaj pri sprejemanju finančnega načrta zaporedje malo obrnili. Sedanja situacija je taka, da programski svet obravnava programsko-produkcijski načrt in finančni načrt. O finančnem načrtu odloča nadzorni svet na podlagi mnenja programskega sveta, kar ustvarja po »defaultu« nek možen konflikt in meni se zdi bolj logično, da bi najprej nadzorni svet sprejel finančni okvir, se pravi finančni načrt (»toliko je denarja«) in programski potem odloča, kaj s tem denarjem narediti. Ker sicer prihaja do situacij, kakršno smo imeli zdaj, ko je dal programski svet pozitivno mnenje, mi pa nismo želeli potrditi rebalansa tega finančnega načrta za 2017 iz enostavnega razloga, ker smo smatrali, da ni potrebno in bi dejansko dali samo recimo pokritje za preseganje 2,8 milijonov stroškov dela. Drugih vsebinskih razlogov nismo videli. In potem je VOSU(?) v dvomu, ali je to zakonito ali ni zakonito, čeprav sta tudi jasno, da v bistvu ni obvezujoče mnenje programskega sveta za nadzorni svet glede finančnega načrta. Toliko na kratko. Hvala.