Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani gostje!

Dovolite, da na začetku izpostavim, da je socialna problematika in položaj kmetov, kmetic in ljudi na podeželju izjemnega pomena. Tukaj je nujno, da vsaka družba, da vsaka država razume, da je treba kmetijstvo in ljudi na podeželju obravnavati s posebno skrbnostjo. Podeželje in kmetijstvo se soočata z številnimi razvojnimi problemi, z velikim razkorakom, kar se tiče razvoja med mesto in vasjo. S problemi depopulacije, z neustrezno starostno strukturo, ko govorimo o kmetijah, o zapuščanju kmetovanja. Vseh teh problemov ne morem reševati samo kmetijska politika in ukrepi kmetijske politike in subvencij, čeprav imajo mnoge kmetijske subvencije in mnogi kmetijski ukrepi tudi značaj delno socialnih ukrepov in učinkujejo kot socialni blažilec. Mi smo tudi številne ukrepe kmetijske politike prilagodili tako, da delujejo kot socialni blažilec na podeželju in pomagajo k ohranjanju kmetijstva na podeželju, vendar pa mora vsaka družba zagotoviti tudi ustrezne socialne in predvsem tudi davčne ukrepe, da se lahko ti problemi naslovijo. Tukaj naj spomnim in izrazim popolno strinjanje s tem, da je tudi Evropska komisija v zadnjem sporočilu prihodnost kmetijstva in hrane v Evropski uniji, ki se nanaša na njeno razmišljanje kako s kmetijstvom po letu 2020 opozorila na to, da je tudi na državah članicah, da poskrbijo za bolj ugodno socialno, družbeno in ekonomsko okolje na podeželju, ker pač kmetijska politika ne glede na milijarde, ki so vložene v evropsko kmetijstvo ne more vsega sama rešiti. Zaradi tega je seveda potrebno, da prisluhnemo tudi in s posebno skrbnostjo govorimo o teh problemih tudi kadar obravnavamo vprašanja, ki so v pristojnosti pravzaprav drugih resorjev, ki se tičejo socialne politike ali davčne politike, če bi govorili o teh aspektih danes.

Nenazadnje, če izhajamo iz tega, da je eden ključnih razvojnih izzivov slovenskega podeželje kako pomladiti, kako narediti generacijsko prenove, kjer imamo že v evropskem merilu visoko povprečno starost kmečkih gospodarjev v Sloveniji je pa ta starost še nadpovprečna. Je seveda nemogoče zagotoviti prenovo, posodobitev, če hočete kmetijskega resorja, ki ga prinašajo mladi gospodarji z več inovacij, z več zagona, z več pripravljenosti za poslovne izzive in za soočanje z drugimi izzivi, s katerim je soočeno kmetijstvo, potem je ključno mladim prevzemnikom zagotoviti stabilne in predvidljive pogoje. Seveda pa ta proces generacijske prenosne, ki pa je podprt, ker je pritisk kmetijske politike, ker namenjamo v enem programske okolju 60 milijonov pomoči za prevzem kmetij se pravi gospodarjem starih do 40. let. Še posebej, potem te iste gospodarje ali pa mlade kmete ugodno obravnavamo, ko gre za investicije, ko imajo ugodnejše sofinanciranje investicij. Vse to mora biti pospremljeno s primerno vidnim položajem tistih, ki kmetijo predajajo se pravi prenosnikom, zaradi tega je socialni položaj, pa ne mislim samo ta del, ki ga ureja države, gre za mnogo širše, gre tudi za mnoga širša vprašanja nenazadnje tudi odnosov v sami družini tudi ne more vseh teh vprašanj rešiti država. Gre tudi za to, da se odnosi znotraj generacij uredijo glede skrbi za starejšo generacijo, kadar ta preda posle ali pa kmetijo na mlajši rok. Skratka, gre za kompleksna vprašanja. Na vsak način, kar je ključno pri obravnavanju kmetijskega prostora, ki v takih razmerah kot je slovenska za neugodno strukturo, posestno razdrobljenostjo, težkimi pogoji za kmetijstvo zahteva potrebno skrbnost na celotnem področju in ne samo na kmetijskem, ampak v to se morajo vključevati tudi socialni resor še posebej pa davčna politika.

Predsednik, jaz se nisem dotaknila konkretnih vprašanj, ker bi predlagala… Kasneje se nam pridruži ministrica za uvodna pojasnila, je pa z nami tudi namestnica generalne direktorice na Ministrstvu za delo, ki pa lahko na konkretno tematiko da tudi pojasnila. Tako da se v tem delu tega nisem dotaknila.