Prav lepo pozdravljeni.

Najprej se s strani Rdečega križa Slovenije zahvaljujem za povabilo na današnjo sejo, spoštovani gospod predsednik. Gospa ministrica, poslanke in poslanci.

Seveda, v Rdečem križu Slovenije ugotavljamo in opažamo, da kljub stanju gospodarske rasti in pomoči socialno ranljivim, predvsem pa socialno ogroženemu prebivalstvu, še vedno ugotavljamo, da smo imeli v letu 2017 več kot 110 tisoč prejemnikov pomoči. Kot je bilo prej s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kot je gospa ministrica omenila, dejansko imamo in v Rdečem križu v okviru Evropskega sklada za pomoč socialno ogroženim razdelimo več kot 2 tisoč 700 ton hrane. Dejansko ugotavljamo, da je tukaj med prejemniki hrane skorajda 19 % prejemnikov hrane, ki so starejši od 65 let. Torej, ugotavljamo, da je res tudi to, kar je poudarjeno tudi po statističnih podatkih, da je med njimi večina žensk, predvsem enočlanskih gospodinjstev, ko pride do tega, da otroci dobesedno odidejo iz primarne družine in dostikrat ostanejo gospe vdove, starejše od 65 let, same. Takrat prihaja do situacij, ko te gospe oziroma enočlanska gospodinjstva dejansko živijo pod pragom revščine, potem k temu žal sodi zraven tudi socialna vključenost, osamljenost in tudi večja obolevnost. V Rdečem križu Slovenije je 56 območnih združenj in skoraj več kot 900 krajevnih organizacij. Torej, praktično ni občine, ni vasi, da ne bi bilo predstavnika Rdečega križa, ki po svojih močeh, prostovoljke in prostovoljci, pomagajo in razdeljujejo pakete hrane tako starejšim kot tudi na drugi strani pomagajo starejšim pri aktivnejši vlogi znotraj družbenega sistema. Tudi to je naloga Rdečega križa in predvsem želimo poskrbeti za nekako boljšo kvaliteto življenja teh ljudi, vzajemni odvisnosti, komuniciranju med generacijami. Želimo si tudi tega, da pomagamo starejšim pri aktivnem staranju, k čim večji vključenosti in predvsem tudi solidarnosti med mlajšimi in starejšimi, kot pravimo medgeneracijskemu sodelovanju. Tukaj smo dejansko humanitarne organizacije, kot je bilo že prej poudarjeno, povezane, tako Rdeči Križ kot Karitas, skupaj razdeljujemo hrano v okviru evropskega sklada, sodelujemo pa tudi z drugimi organizacijami, tudi z Zvezo društev upokojencev Slovenije zelo tesno sodelujemo in obiskujemo starejše. Želimo se jim na nek način oddolžiti za ves trud in delo, ki so ga ljudje v aktivni dobi življenja prispevali za blaginjo nas, mlajših generacij. Pa vendar naj poudarim, da, tako kot je bilo rečeno, nizke pokojnine in takrat, ko ostane eden od zakoncev - ponavadi je v 70 % ženska vdova, manj kot 30 ali okoli 30 so to moški -, in takrat se zgodi, ko pride do enočlanskega gospodinjstva, da dejansko pridejo v situacijo, ko težko preživijo. Imajo nizke pokojnine, ko obolevajo, ker so dostikrat tudi osamljeni, imajo tudi več stroškov in dodatnih stroškov z nakupom zdravil in zatorej se Rdeči križ Slovenije poskuša v čim večji meri približati in posvetiti temu starejšemu segmentu prebivalstva. Naj pa tudi poudarim, ker imamo tudi mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli Rtič in pa mladinsko letovišče Frankopan v Punatu, da tudi na ta način poskrbimo za starejše, predvsem socialno ogrožene z našimi akcijami. Kar se tiče paketov, z akcijo »Lepo je deliti«, kar se tiče letovanj na morju, pa z akcijo »Peljimo jih na morje«. Zakaj to poudarjam? Poleg otrok vsako leto peljemo tudi več kot 350 ali še več starejših na brezplačno letovanje, starejših, socialno ogroženih, pri katerih marsikdo pri starosti 80 let in več prvič vidi morje. Tukaj gre tudi za sodelovanje v okviru akcije »Peljimo jih na morje« in sodelovanje v okviru namenskih sredstev FIHO, ki jih prejema Rdeči križ Slovenije tudi za skrb za starejšo populacijo. Naj pa povem, da ne bi bila predolga, da si v Rdečem križu želimo pomagati na nek način kot podaljšana roka države, kot prostovoljke, prostovoljci, da starejši generaciji v čim večji meri s to svojo aktivnostjo, z druženjem omogočimo, da so čim dlje tudi samostojni v smislu neodvisnega življenja in da na ta način seveda še vedno lahko sami poskrbijo zase. Zatorej vidimo v Rdečem križu Slovenije potom tega rešitve v tej smeri, da se dejansko, kot je bilo s strani ministrstva poudarjeno, zvišajo pokojnine v takšni meri, da dejansko ne bi prihajalo do tega, da starejši, predvsem enočlanska gospodinjstva ne bi imela resničnih težav s preživetjem, na drugi strani pa, da starejše priznavamo v čim večji meri - to mislim, da je naloga vseh nas prebivalcev – kot pomemben človeški vir in predvsem graditi pozitivno podobo staranja, starejših v družbi. Zavzemamo se za aktivno staranje, želimo v čim večji meri izvajati prostovoljne aktivnosti in dejavnosti, tukaj pa nam Ministrstvo za delo, ko imamo razdeljevanje paketov s hrano, tovrstno pomoč, imamo tudi tako imenovane spremljevalne ukrepe. Ti spremljevalni ukrepi, ko… Skorajda 19 % odstotkov prejemnikov hrane so starejši, imamo poleg tega tudi postaje Rdečega križa, da ljudje, tisti, ki niso toliko, ki so mogoče še dovolj zdravi, da si na ta način opravljajo meritve sladkorja v krvi, krvnega tlaka, in tako naprej. Na drugi strani pa tudi, da te ljudi v čim večji meri aktiviramo za druženje in sodelovanje. Želimo tudi krepiti socialno vključenost in solidarnost med mlajšimi in starejšimi, predvsem pa tudi poskrbeti za primerne življenjske in bivalne pogoje. Tukaj ne morem mimo tega, da ne bi omenila, da gre tudi za skrb za deložirane, da tukaj z Ministrstvom za delo aktivno sodeluje tudi Rdeči križ. Kot največja humanitarna organizacija zadevo aktivno pelje skupaj z drugimi organizacijami in mislim, da se sedaj tukaj zadeve peljejo v to smer, da znamo poskrbeti, da do tega prihaja v čim manjši meri.

Naslednje, kar pa je, je pa varovanje zdravja, nega in skrb za starejše, obiskovanje in pa tudi preprečevanje zlorab starejših. Tudi v tej smeri želimo delovati, da na nek način prostovoljno zaščitimo starejše takrat, ko ocenimo, da so ti ljudje mogoče zaradi zdravstvenega stanja ali pa tudi starosti v težavah in potrebujejo pomoč humanitarne organizacije, kot je Rdeči križ Slovenije. Želimo si torej, da bi v naši družbi imeli čim manj socialno ogroženih ljudi. Seveda bo Rdeči križ Slovenije še vedno izvajal prostovoljno delo na področju tako humanitarnih dejavnosti kot tudi socialnih dejavnosti, vendar kljub vsemu stiske socialno ranljivih skupin, med katere sodijo starejši in enočlanske družine, so precejšnje in v danem trenutku bi težko rekli, da tega ni. Preprosto, če imamo 110 tisoč prejemnikov pomoči in če je med njimi 19 % starejših od 65 let, potem si verjetno predstavljate, da to še vedno predstavlja težavo za naše državljanke in državljane. Ob tej priložnosti pa naj poudarim, spoštovani prisotni, da bi bili zelo veseli, da bi se v tej smeri podprl še en moment prebivalstva. Čeprav majčkeno odstopam s stavkom od področja, o katerem govorimo, tudi z ministrstvom smo že dostikrat o tem govorili in premik se je naredil, moramo reči, ko gre za delovno kategorijo zaposlenih socialno ogroženih. Gre za tako imenovani plačni razred J in za to skupino, za katero ugotavljamo na Rdečem križu Slovenije, da se nekako v okviru evropskih Rdečih križev skoraj ne soočajo s tem, da bi bil nekdo zaposlen, pa bil socialno ogrožen. Ali je nezaposlen, ali je bolan, in tako dalje. To je v bistvu skoraj unikum Evrope, da imamo kaj takega v naši državi. Mogoče je ta zadeva v drugih državah drugače urejena oziroma je ne prikazujejo ali ne predstavljajo. Tudi to dopuščamo, tako da si ne delamo v tej smeri utvar, mi pa o tem realno govorimo. Vesela sem, da ta cenjeni visoki zbor ima posluh za socialno ogrožene in ranljive skupine prebivalstva in v Rdečem križu Slovenije se bomo prostovoljke in prostovoljci še naprej trudili, da v tej smeri tudi s prostovoljnim delom pomagamo. Bi pa mogoče imeli enako prošnjo. Ko razdeljujemo pakete hrane, ko pomagamo, izvajamo to delo v okviru FIHA prejmemo določena sredstva sicer pa je tudi to razdeljevanje in vse te zadeve v okviru območnih združenj, ko so ljudje pomoči združen po eden ponavadi sekretar, sekretarka, zaposleni sicer se to opravlja, za to se ne prejema neko plačilo. Govorim o tem zato, da je ta občutek resnično, da tukaj gre za prostovoljsko delo in ljudem, ki to počnejo se iskreno tudi ob tej priložnosti zahvaljujem.

Hvala.