Hvala spoštovani predsednik.

Že seja, ki je bila pred tem je podobna vsebina, prav je, da o tem razpravljamo. Jaz bi izpostavila na začetku, da vsekakor je to kar je v Ustavi zapisano, da je Slovenija socialna država izjemnega pomena in, da je prav, da se pogovarjamo o tem kako je možno obstoječi sistem izboljšati. Želela pa bi morda za dobro vseh državljank in državljanov v naši državi, da vseeno izhajamo iz številk, ki so primerljive in damo slovenske probleme v mednarodni kontekst, ne zaradi tega, da bi zmanjševala pomen problematike ali, da bi se ne zavedala, da vsi tisti, ki imajo prenizke dohodke zaradi različnih razlogov, da je lahko zamahniti z roko in se pač skriti za statistiko, absolutno ne, posamezne zgodbe so izjemno pomembne in potrebno jih je imeti v obziru, ko postavljamo sistem. To pa ne pomeni, da ne damo slovenske socialne države v nek mednarodni kontekst. In treba je to kar je bilo danes tudi že izpostavljeno, ne glede na to, da so vedno indeksi sestavljeni iz različnih kriterijev je Slovenija po socialni pravičnosti peta med evropskimi državami, torej za njo so Nemčija, Avstrija in druge države, ki jih po navadi omenjate, da je potrebno se pri njih zgledovati. Stopnja tveganja revščine v Sloveniji od 2014 pada, je absolutno previsoka, jaz bi si želela in najbolj vesela bi bila, če bi bila nič. Ampak žal nič ni v nobeni evropski državi in tudi podatek za Slovenijo je tak, da nas umešča v prvo tretjino držav z najnižjo stopnjo tveganja revščine. In, če pogledamo, da se nam je stopnja tveganja revščine v krizi dvignila, ampak ne boste verjeli, dejansko se nam je dvignila za 3 %, če pogledate koliko je padel naš BDP in glede nato, kaj je ta država doživljala v zadnjih 10 letih od leta 2008 in, ko pogledate dohodkovno neenakost v naši državi in pogledate ukrepe, ki so bili v različnih vladah v času krize sprejeti, lahko rečemo, da smo najbolj ogrožene glede na razmere v kateri so bili, zaščitili. In, da po navadi poslušamo tudi z vaše strani očitke, da je razlika med tistimi, ki delajo in tistimi, ki ne delajo prenizka in potem imamo takšne številke in bi lahko na neki drugi seji mi očitali, da je previsok minimalni dohodek, ali je tako? Je tako. In dejstvo je, da je slovenska 13,9 absolutno previsoka stopnja tveganja revščine, je pa, pada glede na pretekla leta in, da znotraj tega imamo posamezne skupine, ki so boljše znotraj in so slabše in vsekakor je vprašanje revščine starejših tisto, ki je, če gledamo vse to obdobje naše države bilo višje, torej problem tveganja revščine ni v zadnjih 10 letih, ampak je žal v zadnjih 20 letih in to je nekaj kar je treba, da bolj učinkovito naslavljamo in bom tudi povedala s katerimi ukrepi smo naslavljali in se bo poznalo na podatkih naslednje leto. Če pogledamo na primer stopnjo tveganja revščine med upokojenci, je v bistvu šla iz 15 % v letu 2010 na 16,4 % v letu 2016. Ampak, če pogledate kaj vse se je dogajalo znotraj vseh varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti, ni drastične spremembe, vsekakor pa so starejši tisti, ki so izjemno občutljiva kategorija, ki ji je treba dati poseben poudarek. Zato je pomembno in boste videli… Zadnji podatki so leta 2016, to pomeni, da so podatki dohodkov iz leta 2015. Torej, v letošnjem letu bomo imeli podatke, ki bodo že zajeli leto 2017 in ti podatki bi morali biti boljši zaradi ukrepov, ki ste jih sprejeli v tem Državnem zboru in so bili ciljani prav na starejšo populacijo in ženske. Na primer, spomnite se minimalne pokojnine 500 evrov. Mislim, da se je 52 tisoč ljudem zvišala pokojnina, od tega dvema tretjinama žensk. Torej, to je bil ukrep namenjen naslavljanju revščine med starejšimi ženskami. Drug tak ukrep, ki je pomemben in bo sigurno dal rezultate, je sprememba pri varstvenem dodatku. Že sedaj, ko gledamo od 2017, ko je bilo februarja sprejeto, se nam je povečalo v letu 2017 za 50 % število prejemnikov varstvenega dodatka in še vedno nam rastejo 3 % mesečno, varstveni dodatki. Starostna kategorija pri varstvenih dodatkih se je spremenila. Če nam je prej upadal delež starejših, je zdaj s temi spremembami varstvenega dodatka v starostni strukturi prišlo do sprememb, in sicer porast je v vseh starostnih skupinah, ampak največ - v starostnem razredu od 66 do 79 let je porast za 60 %, v najvišjem starostnem razredu 80 let in več pa je bil porast za 77 %. Torej, dejansko s spremembami, ki so, kažejo podatki, da smo uspeli zajeti starejše osebe.

Kar se tiče pokojninskega sistema … Jaz bi morda opozorila samo na nekaj stvari, ko govorimo, na hitro. Pa ne da so možne in bo možnost seveda razprave ob novi pokojninski reformi, ki bo leta 2020, ampak zelo težko bomo dosegli več solidarnosti v pokojninskem sistemu z vpeljavo socialne kapice. Ta dva ukrepa, ali smo odkriti ali ne, sta si v nasprotju. Tako da, ko naslavljate in govorite, da bodo višje pokojnine, je vprašanje kako, če hkrati predlagate uvedbo socialne kapice, ki je tipično. V sistemu socialnega zavarovanja je solidarnost med minimumom in maksimumom in seveda, ko ti postaviš socialno kapico, s tem de facto zmanjšaš solidarnost v sistemu. Mislim, jaz res tega sistema… Ker sem bila nekaj časa tudi neodvisna ekspertka za to področje, težko poslušam vse to, kar se lepo sliši. Saj se lepo sliši, ampak na koncu so številke in ene stvari so si pač v nasprotju s tem, kar se govori, pa verjamem, da je prav vsem, ki tukaj sedite, želja, da bi prav vsakemu izboljšali položaj. Verjemite mi, tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost tako strokovna ekipa kot tudi vsak minister, ki pride, to poskuša v okviru svojih možnosti.

Potem bi rada izpostavila še nekaj … Strinjam se, da so humanitarne organizacije izjemno pomembne, ampak dajmo prosim povedati, da Karitas in Rdeči križ delita hrano, ki jo zagotavlja država. Ja, torej, če država ne bi zagotovila 20 milijonov evrov za hrano, ki ju delita, in plačevala Karitasu in Rdečemu križu, da lahko izvajata psihosocialno pomoč, jo ne bi mogla v takem obsegu, kot jo. Donatorstvo je pomembno, vendar brez evropskih sredstev, ki jih država namenja za to, to pa je 20 milijonov evrov, bi bil doseg Rdečega križa in Karitasa mnogo manjši. Samo prosim, ne jih ločevati, kot da je to nekaj, s čimer država nima nobene veze. To predstavlja celoten sistem socialnega varstva.

Kar se tiče moje… Žal, med vsemi stvarmi, ki smo jih poskušali narediti v tem mandatu, je ostala ena stvar odprta, za katero bi si želela, da ne bi bila odprta. To pa je predvsem, če pogledamo, da smo tudi naslovili vprašanje revščine med zaposlenimi z dvigom minimalne plače. Če smo z varstvenim dodatkom in minimalno pokojnino naslavljali vprašanje starejših, je pa ena populacija, ki je izjemno ranljiva. To pa ne nujno starejši, ampak enočlanske družine brez otrok. Ker namreč sistem… Ko imaš otroke, ko so otroški dodatki, pridemo do te minimalne razlike, ko pa je nekdo sam in nima otrok, pa mora preživeti z 297 evri, je pa prekleto težko. Zato je v bistvu to… Pa ne bom želela, ampak ministrstvo, veste, mi smo dali v javno razpravo, oktobra, konec novembra se je zaprla, kjer smo na podlagi izračunov predlagali dvig. Zelo odgovorno, veliko smo se ukvarjali s pastjo neaktivnosti, da se ne bi, ker se zavedamo, da je sistem kompleksen in na koncu po vseh smo predlagali, da se minimalni dohodek dvigne samo za samske osebe in pare brez otrok iz 297 evrov na 331 evrov, kar je 11,35 %, medtem ko smo ponderje, torej ekvivalenčno lestvico, za družinske člane ob upoštevanju otroških dodatkov in vsega preračunali na način, da bi družine ostale na enakem, predvsem zaradi razmerja med minimalno plačo, ker se zavedamo, da enostranski posegi tako na hitro niso mogoči. Žal nismo uspeli preko Vlade oziroma ni bilo soglasja Ministrstva za finance. Zakon je pripravljen in ga je seveda moč vložiti. Zakaj pa nismo posegali v večje? Vi veste in prosim ne pozabite, da smo v tem mandatu želeli izpeljati celovito reformo samega izvajanja socialne politike na terenu. Sprejeta je bila reorganizacija centrov za socialno delo, ki je zdaj implementacijsko v teku, je zahtevna zadeva, socialna aktivacija s pilotnimi projekti, kjer želimo predvsem dolgotrajne prejemnike denarne socialne pomoči premakniti iz pasivnega prejemanja. Tudi to je slab podatek, da narašča delež tistih, ki več kot dve leti znotraj treh let prejemajo denarno socialno pomoč, kar pomeni, da so bolj ali manj stalni prejemniki denarne socialne pomoči ti in s tem jih naslavljamo s socialno aktivacijo s temi programi, ki jih med drugimi izvajata tudi Karitas in Rdeči križ. Zelo pomembna sprememba, ki bo pomenila, da bo več ljudi lahko delalo na terenu, predvsem pa, da bo za državljane in državljanke bistveno lažje, je pa uvajanje informativnih izračunov in pa avtomatskega informativnega izračuna, ki se bo zgodil. Zaradi tega, ker smo vse to… Hkrati, ko vpeljuješ informativne izračune, dejansko ni bilo možnih večjih posegov v sam sistem. Da bi šli na novo preračunati, ni bilo mogoče. To sem večkrat povedala, da je to tista omejitev, ki je, koliko kapacitetno na ministrstvu zmoremo in lahko počnemo hkrati.

Ampak veliko je bilo storjenega. Tudi pokojninska reforma, ki je pripravljena, lahko rečemo. Ne pozabite, aprila 2016 je ministrstvo izdalo belo knjigo. Mislim, da so, smo 7. 7. 2017 socialni partnerji na Ekonomskem socialnem svetu podpisali izhodišča, s katerimi se strinjamo, ki so izhodišča za novo pokojninsko reformo. Eden izmed pomembnih elementov v njih je tudi zagotavljanje dostojne pokojnine, da je treba dogovoriti višino pokojnine, ki mora biti dostojna, tudi pri zagotavljanju… Torej, ne samo finančna vzdržnost pokojninskega sistema, ampak pomen pri sami reformi tudi tega. Dejstvo pa je, da z uvajanjem kapic, takih ali drugačnih poimenovanj in tako drugače, se bo v slovenskem pokojninskem sistemu solidarnost zmanjšala.

Hvala.