Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljam vse prisotne na današnji seji kjer moramo spregovoriti tudi o položaju enočlanskih gospodinjstev, predvsem pa tudi o položaju vdov oziroma vdovcev v Republiki Sloveniji.

Ustava Republike Slovenije v 2. členu določa, da je Republika Slovenija socialna država. Glede na to ustavno določbo je zaveza države seveda, da z ukrepi in pa tudi Vlade, ki jih ima na razpolago poskrbi za človeka vredno in dostojno življenje. Glede nato, da se v Republiki Sloveniji udejanjanje tega ustavnega določila nekako od posameznih skupin nekoliko bolj odmika, se mi zdi, da je narekuje neko in nalaga vsem nam neko temeljno razpravo glede ukrepanja politike na tem področju. Če samo v uradnem delu povem, da uradni podatek ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izkazuje, da je bilo v letu 2016 pod pragom revščine kar 13,9 % prebivalcev ali 280 tisoč oseb. Stopnja revščine se je sicer v primerjavi z letom poprej nekoliko znižala za 0,4 odstotne točke. Kljub temu pa je v primerjavi s stopnjo revščine v obdobju med 2002 in 2009, ko je stopnja revščine znašala kar 2 odstotni točki manj, glasen alarm, da je socialna politika v zadnjih 10 letih v Republiki Sloveniji zgrešila smer in bodo na tem področju potrebne temeljite spremembe. V Novi Sloveniji že več let opozarjamo nato nedopustno stopnjo revščine, še na prejšnji seji danes smo razpravljali o kmečkih penzijah, o nizkih penzijah, na podeželju pa tudi problem so nizke penzije v mestih, mogoče resnično iz tega zornega kota še toliko večje. Ukrepe za blaženje posledic revščine in socialne izključenosti, ki bi jih morala zagotavljati na tem področju država v veliki meri še vedno zagotavljajo nevladne, zlasti prostovoljske organizacije in posamezni prostovoljci. To so Karitas, Rdeči Križ, najbolj take nevladne organizacije, ki dejansko poznajo utrip in življenje teh ljudi, ki potrebujejo njihovo pomoč, zato so že v preteklosti in že na tem Odboru za delo smo govorili, da prevečkrat opozarjajo, da prostovoljci delijo pakete. Pa ni njihov namen prvoten, da delijo pakete, ampak da nudijo tudi psihosocialno oporo vsem tem ljudem, ki potrebujejo neko tako pomoč. Prispevek teh organizacij in posameznikov je hvalevreden in se jim tukaj na tem mestu v imenu Nove Slovenije zahvaljujem, vendar ne more in ne sme biti to namestilo za neaktivnost države na tem področju. Res je, bilo je v preteklosti sprejeto kar nekaj zakonov in nekaj izboljšav na tem področju, pa vendarle se mi zdi, da se stanje ni tako spremenilo, kakor bi si vsi želeli, in da neke temeljite izboljšave praktično ni. Če je vsaj pri nekaterih družbenih skupinah viden nek napredek, pa verjetno boste omenili tukaj, ja pa smo povečali neke otroške dodatke enočlanski, dvočlanski družini, moram opozoriti, da vsaj minimalni napredek na področju zmanjševanja stopnje revščine, socialne izključenosti pa ravno ni na področju, kjer se ta stopnja revščine poglablja, to pa je prav gotovo skupina oseb starejših žensk, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih. Po podatkih, ki smo jih dobili, seveda to so podatki, uradni podatki Ministrstva za delo, Inštituta za socialno varstvo, kaže, da je takih oseb v Republiki Sloveniji kar 56 tisoč. Če pogledamo statistične podatke, ugotavljamo, da je enočlanskih gospodinjstev kar 13 %, kar pomeni, da vsak sedmi prebivalec živi v samskem gospodinjstvu. Če pa pogledamo iz uradnih podatkov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, pa je razviden podatek, da je stopnja revščine že več kot 35-odstotna. Torej pomeni, da je vsaka tretja oseba, ki živi v enočlanskem gospodinjstvu, revna. Najnovejši podatek iz leta 2016 izkazuje celo, da se je stopnja tveganja revščine za to skupino oseb v primerjavi z letom 2014 in 2015 celo bistveno povečala in to za skoraj 3 odstotne točke. Se pravi govorim o strukturi revščine, kjer na splošno smo govorili, tudi podatki so kazali, še v lanskem poletju pred parlamentarnimi počitnicami, da je stanje se izboljšalo, vendar ko pogledamo, kaj, kje se je izboljšalo in kaj se dogaja v tistih resnično ranljivih skupinah, pa smo ugotovili in podatki to kažejo, da se je za 3 odstotne točke revščina povečala. V letu 2014 je znašala 33, v letu 2015 35,4 in v letu 2016 kar 35,8 %. Zato smo v Novi Sloveniji predlagali današnjo sejo, ker ta podatek zasluži resnično temeljito analizo in razpravo o vzrokih in ukrepih za ustavitev negativnih trendov. Seveda pa tudi name ali pa srečujem ljudi po Sloveniji, ki mogoče so še nekoliko bolj pahnjeni v neko tako revščino. Stopnja tveganja revščine se med to, je pa najbolj med starejšimi enočlanskimi gospodinjstvi žensk, je velik delež vdov, ki prejemajo za lastno preživetje bodi vdovsko pokojnino, ki znaša 70 % pokojnine zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, ali pa svojo pokojnino in vdovski dodatek, ki znaša 15 % pokojnine zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja. Precejšen delež je tudi oseb, ki so prešle v upokojitev kot samske osebe in prejemajo samo svojo pokojnino. Če izhajamo zgolj iz podatkov o povprečni pokojnini v Republiki Sloveniji, ki znaša po novejših podatkih okrog 620 evrov, in iz dejstva, da več kot polovica upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od povprečne, je eden od vzrokov za slab materialni položaj teh oseb sam pokojninski sistem, ki večini upokojencev ne zagotavlja dostojnega preživetja v starosti, kljub temu, da so pokojnino dosegli s svojim delom in vplačevanjem prispevkov za ta namen. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo ne bi smela biti nižja od praga revščine, to pa je sedanji izračun 616 evrov in v Novi Sloveniji ves čas, tudi, ko smo pripravili pokojninsko reformo, govorimo, da mora biti najnižja pokojnina, mi smo celo rekli, mi smo zaokrožili na 617 evrov, osebno sama menim, da bi mogla biti toliko kolikor znaša osnovna oskrba v domu za starejše občane, kar je še nekaj višja. Pa vendarle, se mi zdi, da najpogosteje se položaj starejših oseb, materialni položaj starejših upokojenih žensk bistveno poslabša, žal s smrtjo zakonca oziroma izven zakonskega partnerja. Če sta dva upokojenca, čeprav oba z nizko pokojnino, lahko vsak po 500 evrov, imata skupaj 1000 evrov in s tem lahko dva preživita, če pa žal pride do slučaja, da usoda poseže vmes, se znajde tisti, ki ostane sam s 565 evri in je seveda primorana, da živi pod pragom revščine, ki sem ga prej omenila, je 616 evrov. Ampak lahko to za polno pokojninsko dobo, ena gospa mi je pisala, je rekla, z možem sva oba delala 78 let, skupno 78 let, žal je tako prišlo, da je na koncu ona ostala sama in dobi tistih 565 evrov. Zdaj, ali je to pravično, ali to ni pravično, ministrica je prej rekla, da imamo solidarnostni sistem, da je potrebno seveda zadeve graditi tudi na temu, pa vendarle, da je potrebno, da so pokojnine, pravica iz vplačil, v tem primeru, ko dva zakonca, dva partnerja vplačujeta v pokojninsko blagajno 78, 80 let, potem kar ven dobita to ni potem neko tisto pošteno iz vplačil, ker sta skupaj vplačevala v pokojninski sistem in se mi zdi, da je to anomalija, ki jo je potrebno odpraviti. Se mi zdi, da, če vzamemo na primer Nemčijo, ta omogoča preživelemu zakoncu, da prejema ustrezno večji odstotek pokojnine umrlega zakonca, oni imajo nek poseben sklad, tudi Avstrijci, kjer take razlike in ni in zato smo želeli, da bi se vendarle danes razprava na tem mestu odprla, da ni potrebno, da odkrivamo kakšne količnike in ne vem še kaj drugega, ampak, da vendarle pogledamo kako imajo sosednje države, ki imajo to dobro urejene te zadeve, jaz računam, da bom danes dobila verjetno poglobljen odgovor kako imajo te sisteme urejen, ker si to želim in je to tudi namen današnje seje in, da se vendarle potem na ta način lahko pripravi. Se mi zdi, da glede na to, da je sedanji sistem priznavanje varstvenega dodatka do višine 470 evrov skupnih prejemkov upokojencev nezadosten za dostojno preživljanje starosti, zlasti, če oseba živi v enočlanskem gospodinjstvu in, da ima še zraven kakšne zdravstvene težave, to je nemogoče preživetje v današnjem, bom rekla, na podeželju ali v mestu, velikokrat v mestu še močneje, zato, ker so tudi najemna stanovanja, te upokojenci živijo v najemniških stanovanjih in je potem težava toliko večja. Zato smo mi predlagali tudi dva sklepa, odbor in prvi sklep je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je seznanil z problematiko materialnega stanja v enočlanskih gospodinjstvih starejših oseb v Republiki Sloveniji in drugi sklep, Odbor za delo družino, socialne zadeve in invalide priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pripravi nabor ukrepov za izboljšanje materialnega stanja starejših oseb, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih in o tem po 6 mesecih poroča odboru. Jaz vem, da so pred nami volitve pa vendarle zadeva sem prepričana bo aktualna tudi v jesenskem času, toliko bolj, če na tem področju ne bo pripravljenih ali pa storjenih še kakšnih dodatnih ukrepov, še enkrat pa želim, da se začnemo pogovarjati o sistemu kot ga pozna tujina, o nekem solidarnostnem skladu kjer obema zakoncema, partnerjema omogoča neko bolj dostojno življenje tudi, ko nekdo odide oziroma premini. To je želja moja, želja Nove Slovenije.

Hvala.