Slovenija je aktivna članica mehanizma civilne zaščite Evropske unije in aktivno tudi prispeva v mehanizem s svojimi strokovnjaki in reševalnimi enotami ter z drugo pomočjo, ki ob naravnih nesrečah napoti v prizadete države. Naj mogoče omenim samo našo nedavno pomoč ob poplavah v Makedoniji v letu 2016, Albaniji 2016 in 2017, pomoč Bosni in Hercegovini, Srbiji prav tako v poplavah v letu 2014, pomoč v gozdnih požarih v Albaniji in Črni Gori pred leti. Po drugi strani pa je tudi Slovenija pomoč prek mehanizma prejela že dvakrat – ob žledu v letu 2014 in ob migracijski situaciji v letu 2015, 2016.

Solidarnost med državami članicami Evropske unije je izredno pomembna in mehanizem civilne zaščite je dragocen instrument, ki ga želimo tudi v prihodnje razvijati in vanj prispevati skladno z svojimi zmogljivostmi.

Ob umestni oceni mehanizma leta 2017, v kateri je sodelovala tudi Slovenija je bilo ugotovljeno, da bi bile potrebne nekatere operativne prilagoditve mehanizma, ne pa tudi spremembe zakonodaje. Predvsem zaradi obsežnih gozdnih požarov v Evropi poleti 2017 in njihovih hudih posledic pa je komisija konec leta 2017 predlagala bistvene spremembe obstoječega mehanizma. Ob tem nam ni znano, da bi bile narejene predhodne analize učinkovitosti oziroma neučinkovitosti nacionalnih sistemov, npr. ali so države izvajale potrebne preventivne ukrepe.

Predlog komisije prenaša pravzaprav tri bistvene spremembe. Prvič povečanje pristojnosti komisije na področju civilne zaščite z vzpostavitvijo odvodnega sistema zmogljivosti za odzivanje. Predlog predvideva oblikovanje rezervnih zmogljivosti civilne zaščite na ravni EU rex que?, ki bi jih opravljala izključno komisija ter nabora evropske civilne zaščite z zavezujočim prispevkom držav članic in hkrati prekinitvijo sofinanciranja prostovoljnih zmogljivosti držav članic, ki ne bodo del nabora.

Drugič, bistveno večje zahteve do držav članic na področju preventive, od poročanja od celotnih ocenah tveganj do načrtov za obvladovanje tveganj in poročanja o posebnih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti vključno z močno vezavo na predhodne pogojenosti za črpanje sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

In tretjič, občutno povečanje finančnih sredstev za področje civilne zaščite v višini 280 milijonov evrov za obdobje 2018-2020. To je iz 368.428 na 631.566 milijonov evrov.

Zaradi pomembnosti obravnavanja te tematike novega predlog zakonodaje na področju zaščite sva po telefonu prejšnji teden tudi govorila z evropskim komisarjem za humanitarno in civilno zaščito. Predstavila sem mu stališče Slovenije, ki ga je potrdila Vlada Republike Slovenije in ki ga v obravnavo dajemo tudi na današnji seji Odbora za obrambo.

Slovenija dvomi, da predlog upošteva načelo subsidiarnosti in sorazmernosti ter solidarnosti. Pogrešamo tudi presojo učinkov, predvsem z vidika predlaganega načina sofinanciranja zmogljivosti rex que? in evropskega nabora civilne zaščite, njune dodatne vrednosti in posledično tudi vpliva na solidarnost med državami. Postavlja se vprašanje ali se lahko izboljšanje operativnega odziva in učinkovitosti mehanizma doseže z vzpostavitvijo dodatnih rezervnih zmogljivosti rex que? in drugih obvezujočih zmogljivosti v evropskem naboru civilne zaščite ob hkratnem zmanjšanju sofinanciranja prostovoljnih odzivnih zmogljivosti držav članic. V sistemu sodeluje tudi Slovenija s svojimi strokovnjaki in reševalnimi sestavami npr. Muser?, enote za reševanje iz jam.

Tu bi lahko po našem mnenju omejilo sodelovanje držav članic katerih sistemi civilne zaščite temeljijo na prostovoljstvu, in med njimi je tudi Slovenija, v skupnem evropskem odzivu, saj ne bodo dobile povrnjenega niti dela stroškov transporta za zmogljivosti, ki jih pošiljajo kot pomoč v okviru mehanizma.

Sedanji način delovanja mehanizma temelji na solidarnosti ter medsebojni pomoči držav članic in je v pristojnosti držav članic ter deluje s podporo Evropske unije. S predlogom sklepa in oblikovanjem rezervnih zmogljivosti rex que? obstaja tveganje, da se ta sistem začne komercializirati in da se vzpostavijo vzporedne strukture ter da se mehanizem oddalji od pristojnosti držav članic.

Na področju preventive Republika Slovenija podpira ključno vlogo preventivne dejavnosti pri obvladovanju nesreč in nujo po medsektorskem povezovanju in sodelovanju ter podporo EU v skladu s načelom subsidiarnosti. Pomisleke pa imamo ob nekaterih zahtevkih komisije na tem področju. Glede posredovanja celotnih nacionalnih ocen tveganj komisij. Slovenija ima ocene izdelane, vendar v pošiljanju le-teh komisiji ne vidi dodatne vrednosti oziroma je to lahko dodatno administrativno breme. Nadalje pošiljanje načrtov za obvladovanje tveganj, ki so prav tako v nacionalni pristojnosti. Nejasni so kriteriji za merjenje napredka držav članic na področju preventive v povezavi s črpanjem evropskih sredstev. Nadalje je vprašljiv tudi način ugotavljanja napredka držav članic na področju preventive in pripravljenosti. Treba je določiti popolnoma jasna merila.

Prav tako menimo, da ni ustrezno, da bi bila določba glede predhodnih pogojenosti za črpanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov del tega sklepa, ki je sektorski akt na področju civilne zaščite in naj bi zagotovil enako obravnavo vseh držav članic.

Republika Slovenija podpira poenostavitev in fleksibilnost predhodne pogojenosti, te pa naj bi se smiselno vključile v zakonodajo, ki ureja koriščenje evropskih strukturnih investicijskih skladov ter v področno zakonodajo. Pri tem mislimo predvsem na poplavno direktivo, zakonodajo na področju gozdarstva, urejanja gozdov in podobno.

Glede na dejstvo, da civilna zaščita sodi v nacionalno pristojnost in vprašljivost upoštevanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter pomembne oziroma bistvene spremembe, ki jih prinaša sprememba sklepov mehanizmov EU na področju civilne zaščite glede vloge evropske komisije menimo, da bi bila podpora predlogu sklepa za hitro sprejetje nove zakonodaje preuranjena. Pristojni strokovni organ Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v postopku pogajanj zaprosila Evropsko komisijo za dodatna pojasnila glede navedenih pomislekov in vprašanj. In to verjamem, da bo tudi tema, v kolikor bo najin telefonski pogovor obrodil sadove in bomo prejeli tudi obisk s strani unije v Slovenijo. Toliko za uvod. Hvala.