Hvala za besedo predsednik.

Gre za izjemno pomemben zakon in tudi za relativno obširne spremembe, preko 70 členov. Strnil jih bom v štiri sklope in poskušal biti kratek. Glede na vložene amandmaje verjamem, da se bo pozneje razvila tudi razprava, vsaj glede nekaterih rešitev in bomo takrat mogoče nekoliko bolj vsebinski. Lahko bi rekli, da zakon prinaša štiri sklope različnih sprememb. Prva se nanaša, prva je tehnične, seveda sicer tudi pomembne, vendar tehnične narave. Gre za to, da zakon usklajujemo z nekaterimi določbami novih pravnih aktov Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno, predvsem kar se tiče uredbe o čezmejni zamrznitvi bančnih računov. To recimo je prvi sklop. Drugi sklop se nanaša na spremembe, ki jih je prinesla praksa za nekatere stvari, ki so se v praksi v izvršilnih primerih, v izvršilnih postopkih izkazali kot problematični in to poskušamo urejati. Potem tretji sklop je že vsebinski, prinaša novost, po našem prepričanju pomembno novost. Na nek način nam je žal, da jo na mize prinašamo šele sedaj, vendar tudi deloma zaradi primera Vaskrsić se je priprava zakona nekoliko zavlekla, ampak ta tretji sklop je, da zakon prinaša pravno podlago, zakonsko podlago za uvedbo spletnih dražb, premičnin in nepremičnin. S tem poslušamo na eni strani omogočiti večji iztržek pri prodaji predmetov, ki so v izvršbi, po drugi strani pa tudi preprečiti zlorabe, ki so se pojavljale in se še vedno žal pojavljajo na sodiščih zaradi tega, ker prihaja do stika med različnimi strankami in tega ni mogoče učinkovito odpravljati. Hkrati s tem sledimo tudi enemu razvoju tehnologije. Skratka zelo na kratko, ko bo zakon uveljavljen in ko bodo, to je potrebno vedeti, ko bodo zagotovljene tehnične možnosti za to, bo tudi v Sloveniji možnost prodaje v izvršilnem postopku premičnin in nepremičnin preko spleta, preko spletnih iskalnikov, javnih prodaj, tako nepremičnin kot premičnin. In potem, četrti sklop, ki pa je mogoče z vidika posameznih državljanov še bolj pomembne oziroma je doživel tudi veliko upravičeno medijsko odmevnost, je pa zakon, ki skuša najti odgovor, predlog zakona na tako imenovane socialne izvršbe na nepremičnine, kjer prihaja do deložacij, pogosto zaradi ali pa včasih zaradi nizkih terjanih zneskov. V podrobnost tega ne bom šel, ker verjamem, da bo potem možnost razprave pri posameznih amandmajih. Rad bi rekel, da je v času od sprejetja zakona na Vladi pa do časa obravnave tukaj bila sprejeta še ena odločba Ustavnega sodišča, ki se sicer ne nanaša na izvršbe, nanaša se pa na nek način na ustavno varovanje doma. Povezana je bila odločba s črno gradnjo in rušitvijo doma. Zaradi tega je bil pripravljen na sodelovanje s koalicijo tudi dodaten amandma, tudi v sodelovanju oziroma na opozorilo Zakonodajno-pravne službe, ki ga v tem smislu tudi podpiramo. Skratka, zakon prinaša vrsto novih obveznosti za sodišče na eni strani, da upošteva sorazmernost pri izvršbi na nepremičnine. Večjo možnost vključitve tistih institucij, ki so pristojne v Republiki Sloveniji za pomoč oziroma reševanje v socialnih situacijah, se pravi, centra za socialno delo in tudi nekaj dodatnih pravic dolžniku v smislu odločbe odložitve izvršbe v primeru izterjav posega na nepremičnine, ko je recimo, ko gre za nesorazmerno nizke terjatve in ko upnik predlaga recimo poplačilo primarno iz te nepremičnine, čeprav bi bila mogoče možna tudi izvršba na kakšno drugo sredstva.

Zahvaljujemo se tudi Zakonodajno-pravni službi za konstruktivno sodelovanje in v kolikor mi je znano, tudi amandmaji koalicije naslavljajo večino, če ne vse pomisleke, ki jih je Zakonodajno-pravna služba dala na prvi osnutek zakona.

Hvala lepa.